Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 1553/94-9

ECLI:SI:VSRS:1995:U.1553.94.9 Upravni oddelek

lokacijsko dovoljenje
Vrhovno sodišče
22. november 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je podana skladnost predvidene gradnje kot spremljajoče dejavnosti na območju individualne stanovanjske gradnje (dvorane za rekreacijo z igranjem squasha - skvoša) z določbami občinskega PUP-a, je sodišče zavrnilo tožbo sosedov zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper prvostopno lokacijsko dovoljenje o dopustnosti te gradnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila istovetne pritožbe tožnikov proti odločbi z dne 25.3.1994, s katero je Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine izdal investitorju lokacijsko dovoljenje za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši za SQUASH (skvoš) dvorano na zemljišču parc. št. 360/9 in 360/10. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopna odločba izdana v ponovnem postopku, saj je bilo prejšnje lokacijsko dovoljenje z dne 16.8.1993 odpravljeno z odločbo tožene stranke z dne 21.12.1993 in zadeva vrnjena v ponovni postopek zaradi pomanjkljivosti, navedenimi v citirani odločbi. Po presoji tožene stranke je prvostopni organ v ponovnem postopku v prvostopni odločbi v zvezi s skladnostjo predlagane gradnje s pogoji iz odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88 - 9. člen) dal pravilne razloge, ki imajo svojo podlago v materialnih predpisih (2. odstavek 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 3/91, 18/93 in 47/93 - in navedena odločba citiranega odloka) in v podatkih in listinah v upravnih spisih. Glede na to, da je tožena stranka v ponovnem postopku zahtevala tudi razlago določbe 9. člena citiranega odloka (s strani skupščine občine ...) glede tega, ali se za objekte za spremljajoče dejavnosti k stanovanjskim objektom lahko šteje tudi objekte, v katerih so squash dvorane, prvostopni organ pa je v zvezi s tem pridobil le strokovno obrazloženo mnenje upravne organizacije, ki bi podala svojo strokovno razlago tudi Skupščini občine ... v primeru njene razlage, tožena stranka meni, da je to strokovno mnenje v obliki, kot je navedeno v prvostopni odločbi, sprejemljivo in se v celoti sklicuje nanj. Tožena stranka tudi ugotavlja, da so bile v ponovnem postopku odpravljene tudi ostale pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v prejšnjem postopku. Te pomanjkljivosti so sanirane s prvostopno odločbo, kar izhaja iz njenega izreka oziroma obrazložitve. V zvezi s pritožbenimi ugovori o tem, da bi bila dejavnost v spornem objektu zanje moteča, je bilo pridobljeno tudi mnenje Squash zveze Slovenije z dne 15.7.1993 o hrupu med igranjem squasha. Iz tega mnenja izhaja, da je squash notranji šport ter da iz dvoran, ki so toplotno in zvočno izolirane ni moč zaznati posebnega hrupa. Zato ta zveza meni, da so ugovori sosedov glede tega neutemeljeni. Tudi iz naknadne obrazložitve poprejšnjega soglasja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb z dne 17.3.1994 izhaja, da pripombe sosedov glede hrupa in zasenčenja sosednjih prostorov sanitarni inšpektor ni mogel upoštevati, saj je objekt glede na svojo višino zadosti oddaljen od sosednjih stanovanjskih objektov, raven hrupa pa po zagotovilih Squash zveze Slovenije ne bo presegala dovoljenih mejnih vrednosti. Glede na navedeno je tožena stranka zavrnila pritožbe tožnikov proti prvostopni odločbi.

Tožniki v tožbi navajajo, da je izdaja lokacijskega dovoljenja nezakonita. Tako prvostopna odločba in izpodbijana odločba sta napačno uporabili določbe 9. člena citiranega občinskega odloka. Nesporno je, da gre za novo gradnjo na območju, ki je določeno za individualno stanovanjsko gradnjo. Gradnja takšne zgradbe, kot jo dopušča lokacijsko dovoljenje, ni spremljajoča dejavnost, kot jo obravnavata obe odločbi. Dejstvo je, da investitor v prizidku, ki ga je že pred leti zgradil pri hiši ... in v katerem stanuje, obrtoma opravlja tudi dejavnost fitness. Pri predvidenih treh etažah bo uporabne površine gotovo preko 300 m2. Pri takšnem obsegu in namembnosti (squash in fitness) je absurdno govoriti o tem, da gre zgolj za gradnjo objekta za spremljajoče dejavnosti v območju individualne stanovanjske gradnje. Tudi nesmiselno je zahtevati od kogarkoli strokovno pojasnilo o tem, kaj so spremljajoče dejavnosti v območjih za stanovanja. "Strokovno mnenje", na katerega se sklicuje izpodbijana odločba, dejansko ni nič drugega kot stališče istega upravnega organa, ki je izdal prvostopno odločbo. V določbi 9. člena citiranega odloka je jasno navedeno, da so takšne gradnje dopustne za spremljajočo dejavnost obstoječih stanovanj. V konkretnem primeru pa ne gre za spremljajoči objekt, v katerem bi se stanovalci rekreirali, ampak gre izključno za to, da bo v novi zgradbi investitor razširil svojo obrtno dejavnost (fitness) in pričel z novo dejavnostjo (squash), predvideno za opravljanje dejavnosti rekreacije, ki se le formalno označuje kot prizidek k obstoječi hiši, ker se tako locira. Takšna gradnja, kot jo predvideva lokacijska odločba, bi bila dopustna le v območjih iz 11. člena citiranega odloka. V upravnem postopku so ves čas zatrjevali, da je predvidena gradnja zanje moteča tudi zato, ker je locirana preblizu njihovih stanovanjskih hiš in ker je previsoka. Tega ugovora upravna organa nista utemeljeno zavrnila, ampak sta le povzela povsem splošno trditev sanitarnega inšpektorata, češ da je "objekt glede na svojo višino zadosti oddaljen od sosednjih stanovanjskih objektov". Vse hiše v bližini obstoječih zgradb investitorja so bodisi pritlične bodisi visokopritlične in so visoke največ 4 m. Izpodbijano lokacijsko dovoljenje pa 2,5 m od obstoječe meje dovoljuje 6 m visoko zgradbo (oziroma 8,5 m visoko sleme). Tako visoka hiša bo njihovima 10 m oddaljenima stanovanjskima hišama odvzela popoldansko sonce, vsekakor več kot le za 15 minut na dan, kot to zatrjuje investitor. Če se že mora navedena dvorana graditi v strnjenem naselju stanovanjskih hiš, potem naj se nova gradnja locira tako, da ne bodo oškodovani sosedje, ker je parcela investitorja dovolj velika (zlasti je povsem prosta parcelna številka 360/9), da bi se zgradba lahko postavila tako, da jim ne bi jemala svetlobe. Smiselno predlagajo, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo meni, da sta pravilni prvostopna in izpodbijana odločba in se sklicuje na njune razloge. Obširno navaja potek upravnega postopka. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 54. člena citiranega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor: se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po 1. odstavku 55. člena citiranega zakona: se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih.

Po določbi 1. alinee 9. člena citiranega občinskega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje ...: so v območjih za stanovanja - individualna stanovanjska gradnja - dopustne gradnje in ureditve objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti. Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirana materialna predpisa sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka odločila pravilno. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila pritožbene navedbe, ki jih tožniki ponavljajo v tožbi, ki se nanašajo na dopustnost konkretne gradnje squash dvorane na navedenem območju in njene skladnosti s citirano določbo navedenega občinskega odloka ter hrup in zasenčenje zemljišč tožnikov. Tožena stranka je dala pravilne razloge za to zavrnitev. Sodišče teh razlogov ne ponavlja na tem mestu.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia