Jedro

Tožnik v tem socialnem sporu izpodbija začasno odločbo, s katero mu je bila odmerjena invalidska pokojnina. Ker je bila ta začasna odločba nadomeščena z odločbo o odmeri invalidske pokojnine, ki je postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.

Izrek

Pritožba v delu, ki se nanaša na sodbo, se zavrže. Pritožba v delu, ki se nanaša na sklep, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 9. 2010 in z dne 7. 6. 2010. S sklepom pa je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva, da se kot vzrok I. kategorije invalidnosti ugotovi poklicna bolezen in se na tej podlagi ponovno odmeri invalidska pokojnina, zavrnilo (pravilno: zavrglo).

Zoper sodbo in sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je bil z odločbo tožene stranke št. ... z dne 11.7.2007 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, ker je bila njegova delovna zmožnost za opravljanje poklica zmanjšana za manj kot 50 %. Tožnik ni bil zmožen za delo na delovnem mestu na katerega je bil razporejen – voznik avtobusa. Invalidnost je nastala zaradi dela, ki ga je opravljal. Delovno mesto voznika avtobusa zahteva od človeka popolno psihofizično sposobnost, saj vključuje poleg varne vožnje še delo blagajnika. Delovni čas je raznolik in neugoden ter ruši bioritem človeka. Tožniku je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Ker mu delodajalec ni mogel zagotoviti ustreznega delovnega mesta mu je bila glede na mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je bil nato z odločbo št. ... z dne 4. 3. 2010 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Odločba je postala pravnomočna 6. 3. 2010. Na podlagi te odločbe je prejel začasno odločbo št. ... z dne 7. 6. 2010, s katero je bilo odločeno o višini invalidske pokojnine, to pa začasno, saj ni bil znan količnik za izračun invalidske pokojnine. Glede na predhodno izdano odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ni niti pomislil, da je invalidnost posledica bolezni. Šele po prejemu izračuna višine invalidske pokojnine mu je bilo jasno, da ga je tožena stranka zavedla in da ga ni obravnavala kot delovnega invalida zaradi bolezni nastalih na delovnem mestu (poklicne bolezni), zato je tudi v zakonitem roku vložil pritožbo zoper odločbo tožene stranke. Iz izpisa pokojninske dobe je razvidno, da je za tožnika najugodnejše 18 letno povprečje, iz obračuna pa je razvidno, da je zajetih le 16 let in pol od tega celo leta za katera niso bili poravnani prispevki. Tožnik zato dvomi v pravilnost izračuna koeficienta na podlagi veljavne pokojninske zakonodaje. Tožnik zato predlaga, da se izpodbijana sodba in sklep spremenita tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Pritožba zoper sodbo ni dovoljena.

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi s pritožbo kot pravnim sredstvom, mora zato imeti pravni interes. To pomeni, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar pritožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more več izboljšati, pravni interes za pritožbo ni podan.

V predmetnem sporu je tožnik izpodbijal odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 9. 2010, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 7. 6. 2010. Gre za začasno odločbo, ki jo je izdala Območna enota ..., s katero je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku … EUR na mesec od 7. 3. 2010 dalje. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je tožena stranka kasneje pod št. ... dne 21. 10. 2010 izdala novo odločbo glede višine invalidske pokojnine. Odločeno je bilo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku ... EUR na mesec od 7. 3. 2010 dalje. Z navedeno odločbo je bila nadomeščena odločba št. ... z dne 7. 6. 2010. Iz povratnice v spisu je razvidno, da je bila odločba tožniku vročena dne 23. 10. 2010. Tožnik je pravni interes izkazoval do izdaje prvostopenjske odločbe št. ... z dne 21. 10. 2010, zoper katero pa očitno pri toženi stranki ni vložil pritožbe, niti ni zahteval sodnega varstva, kar pomeni, da je navedena odločba postala dokončna in pravnomočna. S to odločbo je bila tožniku tako dokončno odmerjena višina invalidske pokojnine. Z njo je bila tudi nadomeščena odločba št. ... z dne 7. 6. 2010, ki jo je tožnik izpodbijal v sodnem sporu. Tožnik si glede na pravnomočno odločbo o odmeri invalidske pokojnine datirano z dne 21. 10. 2010 svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, kar pomeni, da ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev, torej tudi ne za predmetno pritožbo. Ker morebitna ugoditev pritožbi in posledična odprava izpodbijanih odločb tožene stranke v tem sporu ne bi v ničemer vplivala na izboljšanje pravnega položaja tožnika, ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe v pritožbenem postopku. Za pritožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijano sodbo, tožnik torej ne izkazuje več pravnega interesa, zato je sodišče v skladu s 4. odst. 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 1. odst. 343. člena in 366. členom ZPP pritožbo v delu, ki se nanaša na sodbo, zavrglo.

Pritožba v delu, ki se nanaša na sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva, da se kot vzrok I. kategorije invalidnosti ugotovi poklicna bolezen in se na tej podlagi ponovno odmeri invalidska pokojnina zavrglo, pa je neutemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik je s tožbo uveljavljal spremembo vzroka nastanka I. kategorije invalidnosti, to pa iz razloga, ker meni, da bi mu bila zaradi spremembe vzroka tudi invalidska pokojnina odmerjena v višjem znesku. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu zavrglo, saj je bilo o vzroku I. kategorije invalidnosti že pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša, saj kot izhaja iz dokumentacije v spisu je bil tožnik z odločbo tožene stranke z dne 4. 3. 2010 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 4. 1. 2010 dalje. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, med strankama ni sporno, da tožnik zoper navedeno odločbo ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je odločba postala dokončna in pravnomočna. Iz izreka navedene odločbe izhaja, da je bila kot vzrok invalidnosti ugotovljena bolezen. Tožnik, če je menil, da je nepravilno ugotovljen vzrok invalidnosti, bi moral že tedaj izpodbijati prej citirano odločbo, ne pa šele v postopku, ki je potekal v zvezi z odločbo o odmeri invalidske pokojnine. Ker je bil pravnomočno ugotovljen vzrok invalidnosti, to pomeni, da ponovna presoja omenjenega ni več dopustna, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.