Jedro

Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in seizpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (I.) zavrnilo predlog za prekinitev postopka, (II.) sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o., (III.) za upraviteljico imenovalo B. B., (IV.) ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravno organizacijske oblike: ..., (V.) določilo, da se iz predujma, ki ga je založil upnik C. – v stečaju, opravijo izplačila: znesek 122,00 EUR se nakaže na AJPES za objavo sklepa o začetku stečajnega postopka, znesek 2.294,11 EUR se nakaže v dobro fiduciarnega računa upravitelja, (VI.) sklenilo, da je v primeru, če bo vrednost unovčene stečajne mase presegla znesek plačil iz prejšnje točke, upravitelj dolžan do končanja stečajnega postopka ta plačila vrniti upniku.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil družbenik stečajnega dolžnika D. D. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek odločanju o začetku stečajnega postopka prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o dolžnikovi ustavni pritožbi opr. št. Up-259/2022. 3. Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je v obravnavanem primeru sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, je upravičen proti temu sklepu vložiti pritožbo tudi družbenik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP), vendar le iz razloga, da dolžnik ni insolventen, za svoje trditve pa mora priložiti dokazila (četrti odstavek 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). O tem je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa družbenik tudi poučen.

6. Pritožnik (dolžnikov družbenik) s pritožbo nasprotuje obstoju terjatve in s tem tudi obstoju dolžnikove insolventnosti po 14. členu ZFPPIPP. Trdi, da je insolventnost kot predpostavka za začetek stečajnega postopka izpodbijana tudi v primeru, ko dolžnik v stečajnem postopku izpodbija terjatev, v posledici katere je nastopila insolventnost. Ker upnikova (predlagateljeva) terjatev do dolžnika ne obstaja, dolžnik ne zamuja z izpolnitvijo obveznosti, "upnik" pa ni bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na tretji odstavek 231. člena ZFPPIPP, ki določa, da je začetek stečajnega postopka upravičen vložiti tudi upnik, ki verjetno verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da z dolžnik z njenim plačilom zamuja več kot dva meseca. Dolžnik namreč upniku dolguje zapadlo terjatev iz naslova glavnice v višini 1.416.748,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2013 do plačila in iz naslova pravdnih stroškov zapadlo terjatev v višini 33.635,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila. Terjatev temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XI Pg 1018/2019 z dne 20. 12. 2019 (ki je postala pravnomočna 3. 6. 2021). Vsi dolžnikovi ugovori so bili usmerjeni le zoper obstoj opisane terjatve, za katero je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da v tem postopku ne sme in ne more presojati njene utemeljenosti.

8. Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavek 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti. Višje sodišče ugotavlja, da družbenik tega (ne glede na to, da to trdi) v resnici ni storil. 9. Po presoji višjega sodišča družbenik dolžnika v pritožbi ni podal trditev o solventnosti dolžnika, saj ni trdil in dokazoval, da je dolžnik sposoben v daljšem obdobju poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju in v zvezi s presojo dolžnikove dolgoročne plačilne sposobnosti (a contrario prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP).

10. Upoštevaje navedeno, višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnikova obveznost do upnika presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, na podlagi tega pa je sklepalo, da je dolžnik trajno nelikviden. Pravilen je zato zaključek, da je pri dolžniku izpolnjena predpostavka zakonske domneve za trajnejšo nelikvidnost iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

11. Poleg tega je upnik je v predlogu za začetek stečajnega postopna še navedel, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, saj je izguba tekočega leta, skupaj s prenesenimi izgubami, dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Navedenemu dolžnik ni ugovarjal. S tem je tudi po presoji višjega sodišča izpolnjena predpostavka zakonske domneve za dolgoročno plačilno nesposobnost dolžnika iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

12. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo tudi, da dolžnik v ugovoru ni podal nobenih konkretnih navedb o tem, da ni insolventen, niti ni izpodbijal zakonskih domnev o insolventnosti. Njegov direktor je na naroku povedal, da dolžnik nima premičnin, niti vrednostnih papirjev, s katerimi bi lahko poplačal svoje obveznosti, prav tako nima denarja na TRR, saj je oba še odprta računa direktor zaprl. **O predlogu za prekinitev stečajnega postopka**

13. Podredno pritožnik trdi, da bo odločitev Ustavnega sodišča o vloženi ustavni pritožbi utegnila odločilno vplivati na ta stečajni postopek. Stečajni postopek namreč ne pozna instituta v smislu zadržanja materialnih in procesnih posledic začetka stečajnega postopka, v primeru ugodilne odločitve Ustavnega sodišča RS o dolžnikovi ustavni pritožbi pa bi bil insolvenčni postopek nepovraten. Začetek stečajnega postopka bi pomembno vplival tudi na pritožnikovo pravico do lastnine (23. člen Ustave RS). Pritožnik predlaga, da sodišče postopek odločanja o začetku stečajnega postopka prekine do odločitve Ustavnega sodišča RS.

14. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da določila ZFPPIPP ne dajejo možnosti, da bi oprlo svojo odločitev glede odločanja o začetku stečajnega postopka na dolžnikovo vloženo ustavno pritožbo zoper ugotovljeno terjatev, tega niti ne omogoča Zakon o ustavnem sodišču. Ta v 58. členu določa, da lahko v primeru, če je ustavna pritožba sprejeta, senat na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo nastale težko popravljive škodljive posledice. Sodišče prve stopnje je navedlo, da dolžnik ni izkazal, da bi ustavno sodišče že obravnavalo ustavno pritožbo oziroma da bi zadržalo izvršitev pravnomočne sodbe. Višje sodišče zato soglaša z njegovo odločitvijo, da predlog za prekinitev postopka zavrne.

15. Ker pritožnik v pritožbi ni dokazal, da dolžnik ni insolventen in o tem ni predložil dokazov, višje sodišče ugotavlja, da ni izpodbil domneve insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je višje sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.