Jedro

Prihod tožnice in njenega pooblaščenca na obravnavo na sodišče na naslovu Resljeva 14, namesto na naslov Komenskega 7, kamor sta bila pravilno vabljena, ne predstavlja opravičljivega razloga za zamudo razpisane obravnave na naslovu Komenskega 7, saj je do zamude prišlo zaradi njune nepazljivosti in iz razlogov na njuni strani, ne pa zaradi nepredvidenega dogodka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje opr. št. Ps 767/2009 z dne 11. 2. 2010 in opr. št. Ps 767/2009 z dne 6. 5. 2010.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. Ps 767/2009 z dne 11. 2. 2010 postopek v tem socialnem sporu ustavilo, s sklepom opr. št. Ps 767/2009 z dne 6. 5. 2010 pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Zoper oba sklepa je tožnica vložila pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Soglaša z ugotovitvijo, da je bil narok razpisan ob 12. uri na naslovu Komenskega ulica, ni ji pa znano, na kakšni podlagi je sodišče zaključilo, da se je obravnavanje zadeve pričelo ob 12.05. Pooblaščenec in tožnica sta se na sodišču zglasila takoj, ko sta ugotovila zmoto v naslovu. Sklicevanje na to, da se je pooblaščenec zglasil na sodišču ob 12.30, ni utemeljeno, saj se je zglasil že pred tem, iskal osebo, katero bi o zamudi seznanil in je bilo to pred 12.30. uro. Nedvomno je navedenega dne tudi snežilo. Sodišče bi moralo slediti izpovedbam pooblaščenca. S stranko sta dejansko v Ljubljano kljub slabim vremenskih razmeram, prišla pravočasno in ni mogoče pripisati nepazljivosti pooblaščenca in mu očitati, da se tožnica ni pravočasno zglasila na Komenskega 7. Nedvomno je tudi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani na Resljevi cesti in ne zgolj na Komenskega. S stranko sta se na sodišču nedvomno tudi pravočasno zglasila in takoj, ko sta zmoto v naslovu ugotovila, se zglasila na Komenskega 7 v Ljubljani. Upoštevaje, da sta se pravočasno zglasila na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani na Resljevi in takoj za tem na Komenskega z manjšo zamudo in to pojasnila, bi sodišče vendarle moralo dopustiti vrnitev v prejšnje stanje. Upravičeni razlogi so izkazani, torej dejstvo, da sta se s stranko pravočasno zglasila na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, sicer res na napačnem naslovu, sta pa napako odpravila, ko sta se takoj za tem zglasila na sodišču na Komenskega 7, kjer nista mogla takoj dobiti kontakt z osebo pristojno za sestavo uradnega zaznamka in sta zato tudi čakala. Nedvomno pa so celotni zamudi botrovale tudi vremenske razmere. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP iz 2. odstavka 339. člena zakona, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V konkretnem primeru je predmet presoje vprašanje, ali je utemeljen predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje in o tem, ali so bili izpolnjeni pogoji iz 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) za ustavitev postopka.

ZDSS-1 v 28. členu določa posledice izostanka strank z naroka. Tako je v 2. odstavku navedenega člena določeno, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Navedena posledica izostanka z naroka pa se skladno s 5. odstavkom 28. člena lahko uporabi le v primeru, če je bila stranka pravilno vabljena in če ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Glede na določbo 6. odstavka istega člena sodišče stranke v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka, kot je to določeno v 116. členu ZPP.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa z dne 6. 5. 2010, da v obravnavanem primeru niso podani opravičljivi razlogi za zamudo razpisane obravnave za dne 11. 2. 2010 ob 12. uri, zaradi česar ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 116. člena ZPP za vrnitev v prejšnje stanje. Šteti je potrebno, da je do zamude prišlo iz opravičljivega razloga, kadar gre za tak nepredviden dogodek, na katerega stranka ni mogla vplivati, pa ji je ta dogodek preprečil opraviti določeno dejanje, čeprav je k njemu težila in ga prizadevala opraviti.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zato, ker sta se tožnica in pooblaščenec namesto na Komenskega 7, pa čeprav pravočasno zglasila na Resljevi 14, ker sta mislila, da je obravnava na tem naslovu, ni opravičljiv razlog. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in to izhaja tudi iz vabila, sta bila tožnica in njen pooblaščenec pravilno vabljena na glavno obravnavo za dne 11. 2. 2010 ob 12. uri na naslov Komenskega 7 in temu tudi pritožba ne ugovarja oziroma se s takšno ugotovitvijo strinja. Kljub temu, da so bile spornega dne neugodne vremenske razmere (sneženje), o katerih so po radiu voznike obveščali in jih tudi opozarjali, da se na pot odpravijo pravočasno, sta tožnica in pooblaščenec v Ljubljano prispela pravočasno in torej vremenske razmere očitno niso bile razlog za zamudo obravnave. Zgolj nepazljivosti in razlogom, ki so na strani tožnice in njenega pooblaščenca, je pripisati, da nista prišla na obravnavo dne 11. 2. 2010 pravočasno in ne gre za noben nepredviden dogodek. Temu, da nista prišla na pravi naslov pravočasno, bi se izognila že s tem, da bi pozorno prebrala vabilo. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izpovedi pooblaščenca, da sta s tožnico pravočasno prispela na Resljevo 14. Obravnava je bila razpisana na Komenskega 7. Kot izhaja iz zapisnika (list. št. 11) je razvidno, da je sodišče prve stopnje oklicalo zadevo ob 12.05 in da ob oklicu zadeve tožnica in njen pooblaščenec nista pristopila. Podatek, da je bila zadeva oklicana ob 12.05, je sodišče povzelo iz zapisnika in to tudi v sklepu navedlo. Ker je vzrok za zamudo na strani tožnice in njenega pooblaščenca, je nepomembno, če sta se na Komenskega 7 zglasila takoj, ko sta ugotovila zmoto na naslovu, prav tako pa tudi ni pomembno, če sta se tožnica in pooblaščenec na Resljevi 14 zglasila pravočasno, na Komenskega 7 pa že pred 12.30. uro. V uradnem zaznamku (list. št. 12) je res navedeno, da se je ob 12.30. uri zglasil pooblaščenec in pojasnil, da se zaradi razmer na cesti s tožnico nista mogla pravočasno udeležiti obravnave, razpisane za dne 11. 2. 2010 ob 12. uri. Tudi, če se je pooblaščenec na sodišču zglasil pred 12.30. uro, to ne pomeni, da se je zglasil ob 12. uri in pravočasno, zato sklicevanje na to, da se je zglasil pred 12.30. uro, za rešitev sporne zadeve, ni relevantno.

Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker ni ugotovilo opravičljivih razlogov za izostanek z glavne obravnave, niti potem, ko je opravilo poizvedbe pri DARS (list. št. 19), prav tako pa ni splošno znanih razlogov, zaradi katerih se tožnica prvega naroka za glavno obravnavo ne bi mogla udeležiti, izpolnjeni pa so tudi vsi pogoji, določeni v 28. členu ZDSS-1, da se šteje tožba za umaknjeno, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje kot pravilna in zakonita.