Jedro

Odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pravilna. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 17. 2. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, iz katere izhaja, da želi BPP v obliki oprostitve plačila izvedenine v višini 1.513,92 EUR po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru, št. II P 50/2020. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) je ugotovil, da je Okrožno sodišče v Mariboru, s sklepom št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 prosilcu naložilo, da mora povrniti naveden znesek pravdnih stroškov. Organ za BPP je ugotovil, da so stroški izvedenca za oprostitev katerih je prosil prosilec nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, to je pred 17. 2. 2022, zato je v skladu z določilom drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo zavrnil. Iz obrazložitve tudi izhaja, da gre v konkretnem primeru tudi za plačilo stroškov postopka nasprotne stranke, le-teh pa dodeljena BPP ne pokriva (9. člen ZBPP).

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnik je mnenja, da je tožena stranka napačno uporabila določila ZBPP (9. in 11. člen). Res je, da je izvedeniško delo bilo opravljeno prej in da je strošek za izvedenca nastal pred vložitvijo tožnikove vloge za BPP, vendar bistveno je, da je nastala tožnikova obveznost plačila šele z izdajo sklepa naslovnega sodišča št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022. Ne le da je nastala z izdajo sklepa, tožnik je za njegovo obveznost plačila teh stroškov izvedel šele z vročitvijo sklepa in zato prošnje za BPP za te stroške pred tem ni mogel vložiti. Tožnik je tudi mnenja, da obravnavani stroški niso stroški nasprotne stranke v smislu določila 9. člena ZBPP. Po sklepu opr. št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 so to sicer bili stroški tožene stranke, ker jih je v pravdi plačala tožena stranka zavarovalnica, vendar bi po svoji naravi lahko bili tudi njegovi stroški. V tem smislu ne gre za stroške, ki bi med postopkom bremenili izključno nasprotno stranko, temveč stroške, pri katerih je od procesnega vodstva odvisno, kateri stranki jih bo sodišče naložilo v plačilo. Določili 9. in 11. člena ZBPP je tako Organ za BPP napačno razlagal, saj je namen zakona socialno šibkim strankam omogočati dostop do sodišča in s tem pravno varnost in si je zato v tem smislu potrebno razlagati določila ZBPP. Tožeča stranka predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo ter ugodi in prizna tožeči stranki pravico do plačila BPP za pravdne stroške 1.535,33 EUR po sklepu št. II P 50/2020 z dne 10. 12. 2020 oziroma da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne ponovno toženi stranki v obravnavo. Tožeča stranka priglaša tudi stroške tega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da strošek za plačilo izvedenca nastane, ko sodišče prejme izvedensko mnenje in izvedenec priglasi nagrado ter stroške, zato je naziranje tožnika, da je nastala tožnikova obveznost plačila šele z izdajo sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 napačna in v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena ZBPP. V konkretnem primeru je bila izvedencu odmerjena in plačana nagrada na podlagi sklepa o odmeri nagrade za izvedensko delo z dne 10. 11. 2020, tožnik pa je prošnjo za dodelitev BPP vložil 17. 2. 2022. Tožnik priznava, da je bilo izvedensko mnenje opravljeno pred vložitvijo tožnikove prošnje za BPP in da je tudi strošek za izvedenca nastal pred vložitvijo prošnje za BPP. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, tožena stranka ni imela podlage, da bi prošnji tožnika na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom, št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 tožniku naložilo, da mora toženi stranki povrniti 1.535,33 EUR pravdnih stroškov, zato ni dvoma, da gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka nasprotne stranke, le-teh pa dodeljena BPP ne pokriva.

**K točki I izreka:**

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je mogoče šteti stroške za plačilo izvedenine, kot stroške tožnika, za katere bi lahko uveljavljal BPP. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP dne 17. 2. 2022 za plačilo izvedenine, v znesku 1.513,92 EUR v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru v zadevi št. II P 50/2020. 6. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 odločilo, da je tožnik dolžan povrniti 1.535,33 EUR pravdnih stroškov toženi stranki v pravdnem postopku glede na uspeh postopka v navedeni zadevi, št. II P 50/2020. Stroški med drugim zajemajo 1.513,92 EUR izvedenine, po sklepu o odmeri nagrade za izvedensko delo z dne 10. 12. 2020. 7. Organ za BPP je glede na ugotovitev, da je bila prošnja za BPP podana po izdelavi izvedeniškega mnenja, za stroške katerega je tožnik prosil za oprostitev, njegovo prošnjo za BPP zavrnil z obrazložitvijo na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP 1 in po 9. členu ZBPP. 2

8. Tožnik v tožbi navaja, da je stroške izvedenca plačala zavarovalnica v pravdnem postopku (po hkratno postavljenem dokaznem predlogu tožnika). To potrjuje, da stroški izvedenine pred izdelavo izvedeniškega mnenja niso bremenili tožnika. Zato tožnik tudi ni mogel vložiti prošnje za BPP v obliki plačila izvedenine, kar bi Organ za BPP lahko obravnaval po 11. členu ZBPP (seveda ob izpolnjevanju subjektivnih in objektivnih pogojev). Tožnika stroški izvedenca bremenijo glede na uspeh pravdnega postopka3, ko je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom št. II P 50/2020 z dne 4. 2. 2022 plačilo strokov pravdnega postopka naložilo v plačilo tožniku. Tožnikova obveznost plačila stroškov izvedenine je nastala z citiranim sklepom in ne takrat, ko je bila izvedencu odmerjena nagrada na podlagi sklepa o odmeri nagrade za izvedensko delo z dne 10. 11. 2020, kot napačno ugotavlja Organ za BPP v odgovoru na tožbo in to utemeljuje z uporabo drugega odstavka 11. člena ZBPP. Šele po zaključku pravdnega postopka (izdani sodbi z dne 30. 6. 2021) so se stroški prevalili na tožnika glede na uspeh pravdnega postopka.

9. Sodišče meni, da je odločitev v izpodbijani odločbi s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP pravilna na podlagi 9. člena ZBPP, ko dodeljena pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

10. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na seji senata, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno ( prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Slednji določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. 2 Dodeljena pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov stroškov nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. 3 154. člen Zakona o pravdnem postopku- ZPP