Obdelava osebnih podatkov s strani upravnika

Datum

18.06.2025

Številka

07120-1/2025/266

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za preučitev zakonitosti posredovanja seznama, ki vsebuje osebne podatke določene osebe (ime in priimek, naslov, št. parkirnega mesta, datum in čas prisotnosti) in ki ga je upravnik posredoval fizični osebi, ta pa ga je kot prijaviteljica predložila TIRS kot dokaz poslovanja samostojnega podjetnika na naslovu, na katerem nima prijavljene poslovne enote. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

SZ-1 takšnega posredovanja osebnih podatkov, kot ga omenjate v vašem dopisu, ne določa, IP pa tudi ni znana druga zakonska podlaga, ki bi upravniku omogočala takšno posredovanje osebnih podatkov, zato bi, po mnenju IP, upravnik v skladu s točko (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe prijaviteljici lahko posredoval osebne podatke zadevnega posameznika le v primeru, če bi imel za to njegovo osebno privolitev.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito.

Splošna uredba v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo (vključno s posredovanjem) osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le, v kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru obdelave osebnih podatkov s strani upravnikov je treba upoštevati tudi določbe Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –ZVKSES, 47/06 –ZEN, 45/08 –ZVEtL, 57/08, 62/10–ZUPJS, 56/11–odl.US, 87/11, 40/12–ZUJF, 14/17–odl.US, 27/17, 59/19, 189/20–ZFRO, 90/21, 18/23–ZDU-1O, 77/23 –odl.US in 61/24; SZ-1), Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 23/20; SPZ) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13, 52/22). Pooblastila upravnika so določena v 50. členu SZ-1, ki v tretjem odstavku določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom. Nadalje SZ-1 v prvem odstavku 53. člena določa, da se razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, ki lahko, poleg pooblastil iz 50. člena tega zakona, določi za upravnika še druge pravice in obveznosti.

Upravnik lahko osebne podatke etažnih lastnikov in najemnikov zbira, vpisuje, hrani, posreduje in drugače obdeluje le, če razpolaga z ustrezno pravno podlago. V skladu z zgoraj navedenimi predpisi lahko upravnik posreduje osebne podatke etažnih lastnikov le takrat, kadar je to potrebno za namen izpolnjevanja pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe, ki so jo etažni lastniki sklenili z upravnikom oziroma za izvrševanje pooblastil, ki jih ima upravnik po 50. členu SZ-1. Od primera do primera je potrebno presojati, ali ima upravnik katero izmed zgoraj navedenih pravnih podlag in katere osebne podatke potrebuje za opravljanje posameznih nalog oziroma izvrševanje svojih pooblastil, ki pa so v omenjenih predpisih precej natančno določena.

SZ-1 takšnega posredovanja osebnih podatkov, kot ga omenjate v vašem dopisu, ne določa, IP pa tudi ni znana druga zakonska podlaga, ki bi upravniku omogočala takšno posredovanje osebnih podatkov, zato bi, po mnenju IP, upravnik v skladu s točko (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe prijaviteljici lahko posredoval osebne podatke zadevnega posameznika le v primeru, če bi imel za to njegovo osebno privolitev.

IP na koncu še pojasnjuje, da v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more presojati, ali bi bil takšen dokaz v morebitnem sodnem postopku dovoljen. Samo sodišče je tisto, ki v konkretnem sodnem postopku lahko opravi presojo, ali je bil določen dokaz pridobljen na (ne)dovoljen način in samo sodišče lahko odloči, ali se določen dokaz izvede ali ne.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka