Jedro

Sodišče ugotavlja, da izpodbijani del izreka izpodbijane odločbe ni zakonit, saj ni določen. Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole. Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 530/2022 z dne 12. 8. 2022 se odpravi v II. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp 530/2022 z dne 12. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka pod I. točko izreka odločila, da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 10. 8. 2022 vložil tožnik, ugodi in se mu dodeli redna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 62586/2021 z dne 9. 8. 2022 (v nadaljevanju: sodba I K 62586/2021), in sicer od 11. 8. 2022 dalje; pod II. točko izreka je bilo odločeno, da kar prosilec zahteva več ali drugače, se zavrne; pod III. točko izreka je bil za izvajanje odobrene BPP določen odvetnik A. A.; iz IV. točke izreka pa izhaja, kako je ta dolžan ravnati z napotnico po opravi storitve pravne pomoči. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je tožnik po odvetniku 10. 8. 2022 vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, v kateri navaja, da BPP potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, in sicer za vložitev pritožbe zoper sodbo I K 62586/2021, kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka pojasnjuje, da se v skladu z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) pri odločanju o prošnji za BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji; citira določbe ZBPP, Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), relevantne za ugotavljanje finančnega pogoja za dodelitev BPP, in ugotavlja, da tožnik izpolnjuje ta pogoj. V nadaljevanju navaja, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, saj je zadeva zelo pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj. S sodbo I K 62586/2021 je bil namreč spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter mu je bila izrečena kazen treh let zapora in stranska denarna kazen 700,00 EUR. Zoper sodbo se tožnik namerava pritožiti iz razlogov, ki jih toženka podrobneje opiše, in ob tem ugotavlja, da iz spisovnih podatkov ne izhaja, da pritožba ne bi bila dopustna ter da rok zanjo ob vložitvi obravnavane prošnje še ni potekel. Nato toženka navaja, da lahko po določbah prve in druge alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot predlaga prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Toženka meni, da bo z odobrenim obsegom BPP tožniku zagotovljeno sodno varstvo in učinkovita pravna pomoč za vsa pravna dejanja, ki jih navaja v prošnji. Citira še drugi odstavek 11. člena ZBPP, v skladu s katerim dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP, to je od 11. 8. 2022 dalje, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za BPP še niso bila opravljena, ter pojasnjuje, da je bil za izvajanje odobrene BPP določen navedeni odvetnik, glede na določbe prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 30. člena ZBPP ter željo upravičenca. Sklepno toženka navaja obveznosti, ki jih ZBPP določa za upravičenca do BPP in za izvajalca BPP, ter posledice v primeru njihovega neupoštevanja.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero navedeno odločbo toženke izpodbija v zavrnilnem delu, torej II. točki izreka. Tožbo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka povrne stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da je toženka zavrnila njegovo BPP prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, čeprav so potrebni obiski v ZPKZ za pripravo pritožbe, potrebno pa bo tudi predstaviti pritožbo na pritožbeni seji pred Višjim sodiščem v Kopru. Gre za priporno kazensko zadevo, kjer je obramba po odvetniku obvezna, pripor pa pomeni grob poseg v svobodo tožnika, ki ima zato pravico do zastopanja po zagovorniku v okviru BPP. Potrebno je tudi pravno svetovanje, saj tožnik želi, da ga odvetnik pripravi na pritožbeno sejo in da se pogovori z njim glede pritožbe tožilstva in pripornega sklepa. Zato je potrebna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Ustavno sodišče se je izreklo, da mora pritožnik izčrpati vsa pravna sredstva v Sloveniji, da bo presojalo ustavnost novele KZ-1G. Zaradi arbitrarne toženkine odločitve bi tožnik moral odvetniške stroške nositi, česar ne zmore. Poudarja, da je zaprt v ZPKZ, obsojen na daljšo kazen, ter navaja, da ima doma nepreskrbljene družinske člane, oziroma v nadaljevanju, da živi sam in nima družinskih članov (otrok ali žene) ter da je brez dohodka in premoženja. Toženki je poslal pravilno izpolnjeno popolno prošnjo za BPP, vse prej navedeno izhaja tudi iz kazenskega spisa. Tožnik povzema določbe ZBPP, ZSVarPre in ZUPJS, ki se nanašajo na ugotavljanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Zatrjuje, da je bil z izpodbijano odločbo diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci, katerim je v celoti dodeljena BPP, če izpolnjujejo materialni in objektivni pogoj za to. Če mu BPP ne bo odobrena, bo moral odvetniške stroške plačati sam, kar bo poglobilo njegove finančne težave in mu odvzelo sredstva za preživetje. Zaradi svojega stanu (da je nepravnomočno obsojen) je bil očitno diskriminiran pri odločanju toženke o pravici do BPP, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila prošnja zavrnjena. Kot dokaze tožnik v tožbi predlaga izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje.

5. Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo Bpp 530/2022, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega dela izpodbijane odločbe, to je odločitve iz II. točke izreka navedene odločbe.

8. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani del izreka izpodbijane odločbe, ki ga je toženka oblikovala tako, da je navedla "Kar prosilec zahteva več ali drugače, se zavrne", ni zakonit, saj ni določen. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP mora toženka, če ZBPP ne določa drugače, postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Ta v 213. členu določa, da se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek); izrek mora biti kratek in določen (šesti odstavek). Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.1 Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.

9. Iz II. točke izreka izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, o katerih tožnikovih zahtevkih je bilo s tem odločeno. Toženka bi morala v izreku natančno navesti, kateri je tisti del zahtevka ali njegov del oziroma kateri so tisti zahtevki, ki jih je v obravnavani prošnji za dodelitev BPP uveljavljal tožnik, vendar je toženka presodila, da v zvezi s tem niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP in je zato te zahtevke zavrnila. Le na podlagi tako oblikovanega izreka je namreč mogoče ugotoviti, o čem je bilo v zadevi sploh odločeno, ter presoditi, ali je takšna odločitev pravilna in zakonita, posledično pa tudi ugotoviti, katera odločitev postane dokončna in pravnomočna.

10. Kot že rečeno, izreka odločbe ni mogoče nadomestili ali dopolnjevati z obrazložitvijo odločbe. Ob tem pa sodišče dodaja, da je v konkretnem primeru tudi sama obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva in neskladna z zakonskim standardom iz prvega odstavka 214. člena ZUP, ki zahteva, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Toženka pa ne le v spornem izreku, ampak niti v obrazložitvi ni točno navedla, kakšno obliko in obseg BPP je uveljavljal tožnik z obravnavano prošnjo. Iz tega, kar je navedeno v prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe (in povzeto v uvodu 2. točke te obrazložitve), bi nenazadnje lahko izhajalo tudi, da je tožnik uveljavljal zgolj takšno obliko in obseg BPP, kot je bila odobrena s I. točko izreka odločbe, kar pa je očitno v neskladju z II. točko izreka odločbe in tudi z nadaljevanjem njene obrazložitve. Toženka bi torej morala v obrazložitvi jasno opredeliti, kakšen zahtevek oziroma zahtevke je postavil tožnik z obravnavano prošnjo, ter obrazložiti, katere zahtevke oziroma njihove dele je zavrnila, in nato navesti razloge za to.

11. Po navedenem sodišče ugotavlja, da so bila v obravnavani zadevi bistveno kršena pravila postopka, zaradi česar izpodbijanega dela odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v II. točki izreka odpravilo in v tem delu zadevo, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti ob upoštevanju stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

13. Glede na sprejeto odločitev o tožbi je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

14. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača. 1 Glej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), urednika P. Kovač in E. Kerševan, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 436 do 442.