Jedro

Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost 1/8 solastninskega deleža dolžnice na nepremičnini parc. št. 381/3 k.o. A. 13.294,00 EUR, parc. št. 383 k.o. A. 2.412,00 EUR, parc. št. 495/1 k.o. A. 1.588,00 EUR in parc. št. 1005 k.o. B. 1.994,00 EUR, vse skupaj 19.288,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je laično pritožbo pravočasno vložila dolžnica. Navedla je, da njen delež na parc. št. 495/1 k.o. A., ki je ocenjen na 1.588,00 EUR, ne ustreza dejanski vrednosti nepremičnine. Pojasnila je, da je občina Gorišnica letos začela z izgradnjo kolesarske steze, ki bo potekala tudi po tej nepremičnini, zato se bo vrednost te nepremičnine zmanjšala vsaj za polovico ali več. Prosila je za popravek izpodbijanega sklepa in ugotovitev dejanskega stanja 1/8 njenega deleža. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval pritožbenim navedbam dolžnice in predlagal zavrnitev pritožbe. Poudaril je, da dolžnica ne more zgolj na podlagi pavšalnih navedb o postopkih, ki jih izvaja občina, izpodbijati ocene vrednosti nepremičnine, ki je bila ugotovljena po sodni cenilki. Priglasil je stroške vloge in zahteval njihovo povrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi določb drugega odstavka 178. člena in prvega odstavka 179. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki sodišču nalagata, da s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Sodišče prve stopnje je vrednost nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tem postopku, ugotovilo na podlagi cenitvenega poročila sodne cenilke, izdelanega 28. 6. 2021 (l. št. 33 - 48 spisa) in odgovora cenilke na pripombe z dne 20. 9. 2021 (l. št. 80 spisa).

6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v cenitveno poročilo in odgovor cenilke na pripombe dolžnice soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je cenilno poročilo izdelano jasno, razumljivo in skladno s pravili stroke, prav tako pa je cenilka tudi jasno in določno odgovorila na dolžničine pripombe, dolžnica pa s svojimi neutemeljenimi in pavšalnimi pritožbenimi izvajanji teh ugotovitev ne more omajati. Sodišče prve stopnje se je tako pri ugotovitvi vrednosti dolžničinih nepremičnin utemeljeno oprlo na citirano poročilo in njegovo dopolnitev ter pravilno ugotovilo, da vrednost 1/8 solastniškega deleža dolžnice na parceli št. 495/1, k.o. A. znaša 1.588,00 EUR oziroma da vrednost dolžnici lastnega 1/8 deleža na vseh ocenjevanih nepremičninah znaša skupaj 19.288,00. 7. Dolžnica pravilnosti takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s pritožbenimi navedbami, da je občina letos začela z izgradnjo kolesarske steze, ki bo potekala tudi po nepremičnini parc. št. 495/1 k.o. A., zaradi česar se bo vrednost te nepremičnine zmanjšala vsaj za polovico ali več. Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, namreč v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. K predlogu bo v tem primeru mora priložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim bo lahko verjetno izkazala, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

8. Po obrazloženem in ker pritožbeni preizkus tudi ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Dolžnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, glede stroškov odgovora na pritožbo pa je pritožbeno sodišče odločilo, da jih upnik krije sam. Glede na vsebino pritožbe in vsebino odgovora na pritožbo s slednjim ni prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroški, ki jih je imel z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za predmetno izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).