Jedro

Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. ... z dne 19. 11. 2015 in št. ... z dne 1. 7. 2015, št. ... z dne 3. 8. 2017 in z dne 8. 11. 2016 ter ponovno odmero invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbijana sodba temelji na mnenju sodne izvedenke, da so bili v izračunih invalidske pokojnine upoštevani podatki o plačah in nadomestilih, kot izhajajo iz baze toženca in temeljijo na sporočenih podatkih delodajalca, ne da bi bilo ugotavljano, v kakšni višini so bili dejansko plačani prispevki in ali so bili upoštevani pri izračunu pokojnine. Sodna izvedenka je zaradi odstopanj podatkov za leta 1994 do 1996 dvomila v njihovo pravilnost in predlagala pridobitev dodatnih podatkov. Sodišče prve stopnje temu ni sledilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Neutemeljeno je zavrnilo dokazni predlog, da se pridobi dohodninske odločbe za obdobje od 1990 do 1999. Že v izvedenskem mnenju je bilo pojasnjeno, da podatki o dohodnini sicer niso neposredno primerljivi s podatki matične evidence, omogočajo pa logično kontrolo pravilnosti zajema podatkov. Pravnomočne dohodninske odločbe so bolj zanesljive od predloženih povzetkov obračunov izplačanih dohodkov, ker so podatki že preverjeni v postopku odmere dohodnine. Do teh ugotovitev sodne izvedenke se sodišče ni opredelilo, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Opredelilo se ni niti do zatrjevanja o upoštevanju najugodnejših zaporednih 18 let po ZPIZ-1, namesto 21 let po ZPIZ-2 za določitev pokojninske osnove. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana na podlagi pravilnih pravnih in dejanskih razlogov, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša in jih v izogib ponavljanju ne navaja znova. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno poudariti predvsem naslednje.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do nekaterih ugotovitev sodne izvedenke, ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima in jo je mogoče preizkusiti.

6. Podana ni niti smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do tožnikovega zatrjevanja o upoštevanju najugodnejših zaporednih 18, namesto 21 let za določitev pokojninske osnove. Pravici stranke do izjavljanja ustreza obveznost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, tudi opredeli. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožnikovih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu. Pravna podlaga za razsojo zadeve in s tem časovno obdobje, ki je relevantno za določitev pokojninske osnove, povsem jasno izhajata iz izpodbijane sodbe.2

7. Zaradi zavrnitve dokaznega predloga, da se pridobi dohodninske odločbe za obdobje od 1990 do 1999, v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Naveden dokazni predlog je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj je imelo za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Sodišče namreč ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.

Sodišče prve stopnje je obravnavani dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, kar je v izpodbijani sodbi tudi obrazložilo3. Tožnik je namreč za dokazovanje sicer posplošenih navedb, da se podatki o plačah na plačnih listih v obdobju od 1985 do 1999 ne ujemajo s podatki, ki jih je upošteval toženec, predložil nekatere povzetke obračunov osebnih dohodkov, ki so bili upoštevani pri podaji izvedenskega mnenja. Ker so podatki za potrebe dohodnine le podatki o izplačanih plačah v letu, podatki za oblikovanje pokojninske osnove, pa so podatki o izplačanih plačah za posamezno leto, podatki o plači iz dohodninskih postopkov ne morejo biti enaki podatkom o plači na obrazcih M-4, vnesenih v matično evidenco. To seveda velja tudi za podatke o plači za obdobje 1994 do 1996, za katera je sodna izvedenka opozorila na odstopanja, vendar določno pojasnila, da prav zaradi različnega obravnavanja podatki o dohodnini niso neposredno primerljivi s podatki v matični evidenci. Obravnavano dejansko stanje je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča iz navedenih razlogov z izvedenskim mnenjem in pisno ter ustno dopolnitvijo tudi za leto 1994, 1995 in 1996 popolno in pravilno razčiščeno, zato dohodninske odločbe v okoliščinah konkretnega primera niso potrebne niti relevantne. Tožnik, ki, kot bo obrazloženo v nadaljevanju te sodbe, sam nosi dokazno breme, je sicer celo navajal, da z dohodninskimi odločbami razpolaga, vendar jih kljub temu ni predložil.4 Predmet spora

8. Predmet tega postopka je po združitvi dveh socialnih sporov5 presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 19. 11. 2015 v zvezi z odločbo z dne 1. 7. 20156 o začasni odmeri invalidske pokojnine v znesku 473,66 EUR mesečno od 12. 6. 2015 dalje in odločbe z dne 3. 8. 2017 v zvezi z odločbo z dne 8. 11. 2016 o končni odmeri te invalidske dajatve v znesku 485,21 EUR mesečno od 12. 6. 2015 dalje.7 Invalidska pokojnina je bila začasno odmerjena, ker toženec ni razpolagal z vsemi podatki o tožnikovem sodelovanju pri notranjem odkupu podjetja. V končni odmeri pa je bil v pokojninsko osnovo upoštevan tudi del plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup podjetja za leti od 1991 in 1992. Pri izračunu pokojninske osnove so bili v predsodnem postopku upoštevani podatki o plačah, kot (revidirani pred izdajo dokončne odločbe) izhajajo iz matične evidence. Pokojnina je bila odmerjena v višini 44,13 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 21-letnega povprečja plač od leta 1975 do 1995. Sporna je zlasti pravilnost podatkov o plačah, vpisanih v matično evidenco, za obdobje od 1985 do 1999 in upoštevanih v izračun pokojninske osnove.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili pri določitvi pokojninske osnove upoštevani pravilni podatki o plačah, kot so vpisani v matični evidenci, in invalidska pokojnina tudi pravilno odmerjena. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in novo odmero invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.

Materialno in procesno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

10. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)8. Po 1. odstavku 45. člena tega zakona se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Pokojninska osnova je urejena v 30. členu ZPIZ-2. Tvorijo jo mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki (1. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Po 2. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz 1. odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Po 7. odstavku 30. člena ZPIZ-2 znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let. V letu 2015 torej znaša 21 let. Plače oziroma osnove, preračunane po 2. odstavku 30. člena ZPIZ-1 se lahko razlikujejo od dejansko prejetih neto plač. Odmerni odstotek je predpisan v 47. v zvezi s 37. členom ZPIZ-2. 11. Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine9. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače.10 Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.

Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

12. V obravnavanem primeru je bila pravilnost podatkov o plačah, vpisanih v matični evidenci, torej njihova skladnost z neto plačami, razvidnimi iz listin, ki jih je predložil tožnik, zlasti obračunov osebnih dohodkov oziroma povzetkov obračunov izplačanih dohodkov, in posledično pravilnost odmere invalidske pokojnine preverjana s sodnim izvedenstvom.

13. Sodna izvedenka finančne stroke je v pisnem izvedenskem mnenju v zvezi s pravilnostjo začasnega izračuna invalidske pokojnine, torej brez upoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup, potrdila pravilnost podatkov o plači, vpisanih v matično evidenco in upoštevanih pri izračunu pokojninske osnove. Menila je, da so v izračunih invalidske pokojnine upoštevani podatki o plačah in nadomestilih, ki izhajajo iz matične evidence in temeljijo na poročanih podatkih tožnikovega delodajalca. Upoštevani so bili ustrezni količniki pri preračunu iz bruto v neto plačo ter valorizacijski količniki. Invalidska pokojnina je bila po mnenju sodne izvedenke pravilno izračunana na podlagi obstoječih in že v predsodnem upravnem postopku revidiranih baz podatkov toženca. Utemeljila je, da je z logično kontrolo podatkov bruto vrednosti iz povzetkov obračunanih dohodkov, izplačanih v posameznih letih in primerjavo s podatki v matični evidenci, poročanih s strani delodajalca, ugotovila, da so podatki, razen za obdobje 1994 do 1996, primerljivi.

14. Vendar je tudi odstopanja v obdobju od 1994 do 1996, na katere opozarja pritožba, sodna izvedenka prepričljivo pojasnila z različnim zajemom podatkov pri odmeri dohodnine in določitvi pokojninske osnove. Podatki o plači za odmero dohodnine in določitev pokojninske osnove niso neposredno primerljivi, temveč gre zgolj za logično kontrolo pravilnosti podatkov. Zajem podatkov za dohodnino, ko se upoštevajo podatki o izplačanih plačah v posameznem letu, je namreč drugačen kot za izračun pokojninske osnove, ko se upoštevajo podatki o izplačanih plačah za posamezno leto. Podatki, ugotovljeni za potrebe dohodnine, že zato ne morejo biti enaki podatkom o plači, ki jih na obrazcih M-4 sporočajo delodajalci in so vneseni v matično evidenco. Tudi v dopolnitvi izvedenskega mnenja, s katerim se je sicer razčiščevalo zlasti vprašanje pravilnosti upoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup za leti 1991 in 1992, je vztrajala pri pravilnosti podatkov o plačah za obravnavano obdobje. To pa pomeni, da so bili tudi za leta 1994, 1995 in 1996 v izračun pokojninske osnove pravilno upoštevani podatki o plačah, kot izhajajo iz matične evidence, in so s tem v zvezi pritožbene navedbe v smeri nepopolne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljene.

15. Dejanskega zaključka sodišča prve stopnje o pravilnosti upoštevanja podatkov o neizplačanih plačah iz naslova delnic, namenjenih za notranji odkup v letu 1991 in v letu 1992, pritožba ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato zgolj pojasnjuje, da gre za delnice za notranji odkup zaradi izplačane plače v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)11 in Uredbi o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uredba).12 Torej za neizplačane dele neto osnovnih plač, ki zajema neizplačane plače tako za leto 1991, kot tudi leto 1992. Odločitev pritožbenega sodišča

16. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zavrnilno sodbo.

17. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da tožnik stroške pritožbe krije sam.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Zapisnik z glavne obravnave z dne 28. 2. 2018 na listovni številki 105-107 sodnega spisa. 5 Sklep V Ps 1806/2017 z dne 17. 11. 2017. 6 Pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. Psp 345/2017 z dne 5. 10. 2017 razveljavilo sklep, opr. št. V Ps 1974/2015 z dne 27. 6. 2017 o zavrženju tožbe zoper začasni odločbi ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v meritorno sojenje. 7 Tožnik, invalid I. kategorije, je dopolnil 60 let starosti in 29 let, 8 mesecev in 10 dni pokojninske dobe skupaj s prišteto dobo. 8 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 9 87. člen Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami). 10 224. člen ZPP. 11 Ur. l. RS, št. 55/92 s spremembami. 12 Ur. l. RS, št. 59/93 s spremembami.