Jedro

Ker je bil tožnik v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje sposoben za delo, to je za opravljanje kmetijske dejavnosti, je njegov tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni, neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke in sicer odločba Zdravstvene komisije št. ... z dne 5. 9. 2012 in odločba imenovanega zdravnika št. ... z dne 26. 7. 2012 in ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 1. 8. 2012 do 1. 10. 2012 ter sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu. Meni, da bi moralo delovno nezmožnost tožnika sodišče ugotavljati z izvedencem medicinske stroke, kar je tožnik v dokaz predlagal, vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo. Izvedenec medicinske stroke bi moral tožnika osebno pregledati ter pregledati tudi njegovo zdravstveno dokumentacijo in podati izvid in mnenje glede strokovnih vprašanja, saj lahko na navedena vprašanja po naravi stvari odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tudi iz zaslišanje osebnega zdravnika tožnika dr. A.A. izhaja, da je bil v tem času (od 1. 8. 2012 do 1. 10. 2012) tožnik pogostokrat pri njemu na obisku in da je potreboval zdravniško pomoč. Navedeno dokazuje, da je imel tožnik zdravstvene težave in da ni mogel delati v tem obdobju. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče razpiše obravnavo in na njej zasliši tožnika ter izvede dokaze z izvedencem medicinske stroke.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo v katerem navaja, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bil tožnik v spornem obdobju nezmožen za delo. Osebni zdravnik je predlog za podaljšanje staleža podal iz razloga, ker naj bi tožnik opravil še kontrolno gastroskopijo, imel pa tudi številne neopredeljene in nepojasnjene težave, vendar akutnih težav ni imel, zaradi diareje ni prejel zdravil, ker zdravljenje po presoji osebnega zdravnika ni potrebno. Iz izvida radiologa z dne 30. 7. 2012 izhaja, da je imel tožnik faringealno fazo požiranja v mejah normale, primerno peristaltiko požiralnika, slabo zapiranje GE prehoda in nakazano kaskado želodca. Tudi izvid psihiatrinje z dne 10. 7. 2012 ne izkazuje kliničnega stanja, ki bi zahtevalo nadaljnji stalež. Predlaga, da se pritožba tožnika zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pritožbe v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti zatrjevane bistvene kršitve s strani pritožbe.

Predmetni socialni spor se nanaša na vprašanje bolniškega staleža tožnika za čas od 1. 8. 2012 do 1. 10. 2012. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje, v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih presojalo pravilnost in zakonitost določne odločbe tožene stranke z dne 5. 9. 2012, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 26. 7. 2012. S slednjo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnik od 1. 8. 2012 zmožen za delo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnikov izbrani osebni zdravnik je dne 23. 7. 2012 podal imenovanemu zdravniku predlog za presojo o podaljšanju bolniškega staleža. Kot glavno diagnozo je navedel kolcanje. Navedel je tudi, da ima tožnik 6. 8. 2012 kontrolo pri psihiatru. Iz predložene medicinske dokumentacije je razvidno, da je specialistka radiologije dne 3. 7. 2012 ugotavljala pri tožniku nakazano dorzalno kaskado želodca in priporočala ORL pregled. Iz psihološkega izvida Psihiatrične klinike B. je razvidno, da je bil tožnik pregledan dne 10. 7. 2012. Specialistka klinična psihologinja je sklepala na anksiozno depresivno motnjo s psihosomatskim odzivanjem in oslabitvijo prilagoditvenih sposobnosti. Tožnikovo zdravstveno stanje spremljajo kognitivne motnje in sicer psihomotorna upočasnjenosti, motnja koncentracije, miselna rigidnost in izrazito okrnjena sposobnost za učenje. Osebni zdravnik tožnika, zaslišan kot priča v postopku je izpovedal, da je tožniku odprl stalež zaradi kolcanja dne 14. 2. 2012. Zaradi odvajanja črnega blata je bil tožnik napoten na internistično prvo pomoč, kjer so ga napotili k nevrologu. Nevrolog mu je ustavil nazogastično sondo kar je tožniku pomagalo. Iz izvida RTG požiralnika je bila razvidna diagnoza hiatalna kila in predvidena operacija. Ta je bila izvedena 5. 3. 2012. Pooperativni postopek je bil v mejah normale, dne 26. 3. 2012 se je tožnik ponovno zglasil v ambulanti in navajal številne težave, kot so driska, kolcanje, bolečine. Dne 4. 4. 2012 ga je pregledal nadomestni zdravnik, tožnik je tožil zaradi odvajanja tekočega blata in izrazil željo, da ga pregleda psihiater. Dne 17. 5. 2012 je prinesel izvid, ki je bil normalen. Tožnik je bil dne 26. 6. 2012 pregledan pri nadomestnem zdravniku in dobil bolniški list za mesec junij 2012. Tožnik je prinesel dne 10. 7. 2012 izvid kontrolnega rentgena požiralnika. Predviden je bil še ultrazvok in gastroskopija, na katero je bil naročen za 31. 8. 2012. Osebni zdravnik tožnika je izpovedal, da so tožniku po operativnem posegu izginile težave kar se tiče kolcanja, je pa imel občasno drisko. Predlog za podaljšanje staleža je zapisal zaradi tega, ker je moral tožnik opraviti še kontrolno gastroskopijo in je imel številne nepojasnjene in neopredeljene težave. Ni imel akutnih zdravstvenih težav, kljub temu je predlagal stalež zaradi izvida gastroskopije. Tožnik zaradi diagnosticirane diareje zdravil ni dobil, saj zdravljenje ni bilo potrebno. Vse opravljene preiskave pri tožniku hujših zdravstvenih težav niso pokazale. Driska je bila pri tožniku zavedena 26. 3. 2012 in 4. 4. 2012, kasneje tovrstnih zapisov ni bilo, kolonoskopija je pokazala, da gre za sindrom razdraženega črevesja.

Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja upoštevajoč, da je tožnik zatrjeval da ni bil zmožen opravljati kmetijsko dejavnost, ker ni bil sposoben vožnje z avtomobilom, saj kmetijsko dejavnost opravlja pri tašči v ..., je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni imel tako hudih zdravstvenih težav, da od 1. 8. 2012 dalje ne bi bil sposoben za delo, to je za opravljanje kmetijske dejavnosti. Pravilno sodišče prve stopnje zaključuje, da napotitev na dodatno preiskavo – gastroskopijo ni razlog za začasno zadržanost od dela. Tožnik ni imel v spornem obdobju drisk, saj so te zabeležene le za dne 26. 3. 2012 in 4. 4. 2012, kasneje tovrstnih zapisov ni, kolonoskopija je pokazala, da gre za sindrom razdraženega črevesja, bil je operiran zaradi hiatalne kile, zdravstvene težave po oceni specialista otorinolaringologa so posledica kroničnega faringitisa, predlagano mu je bilo, da poskrbi za zadostno hidracijo in večkrat dnevno grgra žajbljev čas. Iz izvida trebuha z dne 11. 7. 2012 je razvidno, da UZ trebuha pri tožniku ni pokazal nikakršnih posebnosti. Tudi iz izvida klinične psihologinje ni razvidno, da bi se tožnik zaradi psihičnih motenj zdravil. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/03 s spremembami). Začasna zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe je pravno dejstvo, od katerega je odvisna uveljavitev pravic po ZZVZZ. Po določbi 232. člena POZZ zavarovančeva začasna zadržanost od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Skladno s 4. odstavkom 80. člena ZZVZZ je izbrani osebni zdravnik pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo, do 30 dni za nadaljnji postopek ugotovitve začasne nezmožnosti za delo pa je po določbi 81. člena ZZVZZ prisojni imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga je ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in na podlagi zaslišanja osebnega zdravnika pravilno sklepalo, da pri tožniku ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da tožnik začasno ne bi bil sposoben opravljati svojega dela, to je kmetijske dejavnosti.

V skladu s 213. členom ZPP odloča sodišče o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 17. 1. 2013 sprejelo po posvetovanju senata sklep, da se zavrne predlog tožnika, da se v sporu postavi sodni izvedenec, saj je štelo, da je glede na izpoved tožnikovega zdravnika zadeva v zadostni meri razčiščena. V kolikor se pooblaščenec tožnika s takšnim dokaznim sklepom ni strinjal, bi moral v skladu z 286.b. členom ZPP dokaznemu sklepu ugovarjati. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožnik v pritožbi uveljavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče naj ne bi izvedlo zahtevanega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke. Na navedeno kršitvijo v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in tako ne gre za 2. odstavek 286.b. člena, ki določa, da se določbe prejšnjega odstavka (1. odstavka 286.b. člena ZPP) ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pa tudi sicer pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri razčistilo dejansko stanje, saj med izpovedjo samega zdravnika in med medicinsko dokumentacijo, ki jo je sodišče podrobno citirali in tudi dokazno ocenilo ni razhajanj, ki bi zahtevale dodatno strokovno pomoč izvedenca medicinske stroke.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.