Jedro

Ker je tožnik kot upravnik večstanovanjske hiše poravnal stroške izvajalcem gradbenih del iz lastnih sredstev in je tako za toženo plačal nekaj, kar bi bil po določbah SZ-1 dolžan plačati toženec sam, je po določbi čl. 197 OZ upravičen od toženca kot lastnika stanovanja zahtevati povračilo stroškov, ki jih je plačal zanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 187937/2010 z dne 20. 12. 2010 ostane v veljavi v točki 1 in 3 izreka in je zato tožena stranka v roku 8 dni dolžna tožeči plačati znesek 2.582,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 10. 2010 dalje do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je glede spornih vprašanj v zvezi z obnovo stanovanjske hiše ugotovilo, da je tožena stranka bila obogatena na račun tožeče stranke. Dne 21. 8. 2007 so na zboru lastnikov v stanovanjski hiši G. v. ..., lastniki sprejeli letni plan del na objektu, med katerimi je bilo vključeno tudi zidarsko popravilo in pleskanje stopnišča. Zbora se je udeležil tudi toženec, ki je podpisal izjavo, da soglaša z izvedbo del po predlaganem načrtu vzdrževanja v letu 2007 in da bo finančno sodeloval v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, ter znesek poravnal v roku 24 mesecev. Za ureditev stopnišča je bil izbran izvajalec K. iz R., s katerim je tožnik sklenil pogodbo št. ... z dne 3. 12. 2007, dela pa so bila opravljena skladno s pogodbo, kvalitetno in to v celoti, kar potrjuje tudi zapisnik o poteku in prevzemu izvedenih del po tej pogodbi. Ureditev stopnišča v mansardi, kjer stanuje toženec, ni bila predvidena v planu del v letu 2007, ampak šele v letu 2008. Sodišče je na podlagi izpovedbe priče in mnenja izvedenca ugotovilo, da so bila opravljena zidarska dela, ki so obsegala klepanje ometov, naprava novih ometov, dvakrat pleskanje z J. v prvi in drugi etaži, tožnik pa je v letu 2008 pristopil k nadaljevanju del, ki so jo dogovorili etažni lastniki na zboru dne 21. 5. 2008, ker so v točki Ad1 dogovorili za dokončanje stropa na stopnišču v drugi etaži - obloga in pleskanje. V nadaljevanju pa je tožnik, ki se profesionalno ukvarja z dejavnostjo, strokovno opravila vsa pogodbeno določena dela, predvidena po planu del v letu 2007. S tem, ko je tožnik prevzel opravljena dela in plačal storitve na podlagi izdanega računa, je po prepričanju sodišča tudi dokazal, da so bila vsa dogovorjena dela izvršena in dobro opravljena. Ker je tožnik stroške izvajalcem opravljenih gradbenih del v konkretnem primeru poplačal iz lastnih sredstev in je tako za toženca plačal nekaj, kar bi bil po določbah SZ-1 dolžan storiti toženec sam, je po 197. členu Obligacijskega zakonika od toženca upravičeno zahteval povračilo vseh stroškov. V 197. členu OZ je namreč določeno, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Ker pa je sodišče v nadaljevanju ugotovilo, da je toženec neupravičeno zavračal plačilo izdanih računov iz razloga nedokončanih del na večstanovanjskem objektu, neplačilo računov pa s svojimi zaslišanji tudi priznava, je sodišče ugotovilo, da je tožnik upravičeno izdajal mesečne račune v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, stroškov tekočega vzdrževanja, stroškov investicijskega vzdrževanja, stroškov obratovanja, ter drugih stroškov v skladu s Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih v zvezi z opravljanjem stanovanjske hiše G. v. ... G., za obdobje od meseca decembra 2009 do 2010. Zato je zato toženec v skladu s 59. členom SZ-1 dolžan poravnati vse mesečne izstavljene račune za katere ni izkazal, da jih je poravnal. Zato je dolžan poravnati račun št. ... z dne 8. 12. 2009, račun št. ... z dne 8. 1. 2010, račun št. ... z dne 8. 2. 2010, račun št. … z dne 8. 3. 2010, račun št. ... z dne 8. 4. 2010, račun št. ... z dne 8. 5. 2010, račun št. ... z dne 8. 6. 2010, račun št. ... z dne 8. 7. 2010, račun št. ... z dne 8. 8. 2010, račun št. ... z dne 8. 9. 2010 in račun št. ... z dne 8. 10. 2010. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da toženec v ugovorih glede višine vtoževanega dolga, tekom dokaznega postopka ni uspel izkazati, da je prejete račune reklamiral, prav tako pa je tekom dokaznega postopka sodišče ugotovilo, da podani ugovori za vtoževani strošek tekočih (gradbenih oziroma zidarskih) del, niso bili utemeljeni, da je pogodbeno izbrani izvajalec v celoti opravil dogovorjena dela, ki so bila plačana v pogodbeno določeni višini s strani tožeče stranke. Toženec poleg glavnice dolguje tudi še zamudne obresti. O pravdnih stroških, je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Po mnenju tožene stranke je sporna ureditev elektrike na stopnišču in hodniku na vhodu 01, kakor tudi zidarsko popravilo in pleskanje stopnišča. Po mnenju pritožbe, toženec nikoli ni pristal na to, da bi se njega kot lastnika mansardnega stanovanja obravnavalo neenakopravno. Stanovalci niso v enakovrednem položaju, sami računi izvajalcev ne dokazujejo, da so bila vsa dela tudi izvedena. Noben del objekta ne bi smel biti izvzet iz obnove, kar potrjuje tudi zapisnik z dne 21. 8. 2007. Sodišče ni dokazno ocenilo skladnih izpovedb D. Š. in toženca, da je tožeča stranka po njegovi intervencija opravila določena dela. Tudi če ta okoliščina nakazuje na sklep, da ni opravila vseh del po planu v letu 2007 in če bi jih, se tožeča stranka ne bi zavezala opraviti dodatnih del, saj za to ne bi imela podlage, ker ne bi imela sklepa lastnikov in zato računov tudi ne bi mogla plačati iz sredstev stanovalcev. Ker sodišče zapisnika z dne 21. 8. 2007 ni povzelo v sodbo, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Prav tako niso bila v celoti izvedena elektro dela. Da niso bila, dokazuje tudi izvedensko mnenje. Končno pa sodišče samo ugotavlja, da je tožeča stranka reagirala na reklamacijo toženca za dokončanje slikopleskarskih del na stropu, torej je v nasprotju s tem zaključek, kakšen ustni dogovor naj bi bil sprejet dne 21. 8. 2007. Sodišče bi moralo pri dokazni oceni upoštevati tudi dejstvo, da je toženec večji del stroškov že plačal. V posledici zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka sodišče ni povzelo obsega neizvedenih del (plesk, zaprtje odprtine na stopnišču, luč in stikalo) in vrednost le-teh.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo pritožba vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo vseh izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje, je upoštevanju določb 8. člena ZPP in pravilno dokazno ocenilo vsak dokaz posebej in vse skupaj. Dokazno je ocenilo tudi oba zapisnika zbora etažnih lastnikov iz katerih je razvidno, da so etažni lastniki pooblastili tožečo stranko, da opravi izvedena dela po načrtu izvedenih del. Iz zapisnika leta 2008 pa izhaja, da so vsa dela bila izvršena. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je tožeča stranka opravila vsa dela, tudi tista, ki se nanašajo na sporni del stanovanjske stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se do konca leta 2008 opravila dokončanja slikopleskarskih del na stropu in so tudi bila opravljena vsa elektro dela. Že iz samih fotografij, v katere je vpogledalo sodišče prve stopnje, je razvidno, da je tožeča stranka preko svojega izvajalca K. opravila vsa dela po planu, kot so ga sprejeli etažni lastniki. Zgolj dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s samo kvaliteto izvedenih del (npr. da ni bila uporabljena oljna barva, da je bil uporabljen le Jupol), ta dejstva toženca ne morejo opravičevati do tega, da računov za izvedena zidarska in elektro dela ne bi plačal, prav tako pa, da ne bi v nadaljevanju plačal številne račune v zvezi z vzdrževanjem stanovanjske zgradbe in v zvezi s stroški upravnika, ki niso v nobeni neposredni zvezi z reklamiranimi deli izvajalca tožeče stranke. Toženec bi lahko v skladu s pravili o stvarnih napakah uveljavljal le zmanjšanje kupnine za nekvalitetno izvedena dela, v kolikor bi to dokazal in zatrjeval, v preostalem delu pa bi moral sporne račune v celoti poravnati. Pravnih sredstev se toženec ni poslužil, temveč je enostavno zavračal plačilo vseh vtoževanih računov, za kar pa ni imel materialnopravne podlage in je tudi ni navedel. Kljub zatrjevanju tožene stranke v ugovoru, pa je sodišče prve stopnje, na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožeča stranka po svojih podizvajalcih do konca 2008 opravila vsa načrtovana dela, za ta dela je tudi za račun toženca poravnala stroške izvajalcu in zato je na podlagi določbe člena 197 OZ opravičena do povrnitve tistega, kar je namesto tožnika tudi plačala. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je izvajalec dogovorjena dela iz leta 2007 le-ta tudi končal. Prav tako iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da je izbrani izvajalec dela opravil kvalitetno, da so se pa dogovorjena dela zavlekla v leto 2008, dejstvo sicer je, da dela, ki presegajo prvo in drugo etažo po kvaliteti ne dosegajo le-te, vendar pa so ta dela izvedena skladno s pogodbo št. ... Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je tožeča stranka opravila vsa dela, katera je prevzela za vsako leto posebej. Dogovorjena dela, je nato skupaj s predstavnikom etažnih lastnikov pregledala in ocenila z najboljšo oceno in je na podane reklamacije toženca tudi reagirala in sicer glede dokončanja slikopleskarskih del na stropu stopnišča in tudi glede električarskih del. Zato je tožena stranka dolžna plačati vsa opravljena investicijska dela na hodniku, katera so pritožbeno sporna, saj je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da so dela bila opravljena in pritožba v tem delu zato ni utemeljena.

Ker toženec ni ugovarjal izvršitvi ostalih storitev v zvezi z upravljanjem, ter v zvezi z obratovalnimi in ostalimi deli, je zato toženec neupravičeno zavračal plačilo izdanih računov iz razloga nedokončanih del na večstanovanjskem objektu ter neplačilo računov, čeprav je na svojem zaslišanju toženec tudi priznaval, da so bila ostala dela izvršena, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik upravičeno izdajal mesečne račune v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, v zvezi s stroški tekočega vzdrževanja, stroškov investicijskega vzdrževanja, stroškov obratovanja ter drugih stroškov v skladu s Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše G. v. ... G., za obdobje od meseca decembra 2009 do oktobra 2010 in je zato toženec v skladu s 59. členom SZ-1 dolžan poravnati vse mesečno izstavljene račune, za katere ni izkazal, da jih je poravnal. Tudi v tej zvezi je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje ob uporabi člena 353 ZPP, pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje izvršenih del ter opravo ostalih del v zvezi z obveznostmi upravnika in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišču se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Drugih v pritožbi očitanih bistvenih kršitev ZPP, pa sodišče prve stopnje ni storilo.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).