Jedro

Izven obsega predmeta spora sodišče v kolektivnih delovnih sporih ne more odločati, ne glede na določbe 34. čl. ZDSS, ki pomenijo le, da sodišče ni vezano na samo formulacijo zahtevka, kolikor ta ne ustreza vsebinskim rešitvam spora. Določbe 9. alineje 9. odst. 1. tč. IV. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 19/96), ki se nanaša na obveznost delodajalca, da zagotavlja obračun in nakazovanja članarine sindikalni organizaciji, ni mogoče neposredno realizirati, temveč morata delodajalec in sindikat o tem skleniti pogodbo o načini obračunavanja in nakazovanja sindikalne članarine. Takšna pogodba mora biti praviloma pismena, vendar bi lahko bil upošteven tudi ustno sklenjeni dogovor, v kolikor bi urejal vsa bistvena vprašanja glede obračuna in nakazovanja članarine.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

V tej zadevi je prvostopno sodišče ugotovilo, da je udeleženec A. dolžan zgotoviti za predlagatelja obračun in nakazovanje sindikalne članarine skladno s kolektivno pogodbo in sklepom ROS. Predlog zoper udeleženi Sindikat A. je zavrnilo, hkrati pa zavrnilo druge zahtevke predlagatelja. Pri tem je v obrazložitvi svoje sodbe ugotovilo, da pogodba o obračunavanju in odvodu sindikalne članarine, na katero se sklicuje KP, med predlagateljem in obema udeležencema sicer ni bila sklenjena.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tako predlagatelj, kot oba udeleženca iz vseh pritožbenih razlogov. Vsi pritožniki grajajo ravnanje prvostopnega sodišča, češ da se je izognilo odločitvi o dejanski vsebini postavljenega zahtevka. Pri tem predlagatelj povdarja, da takšna odločitev sodišča zanj nima nobene uporabe vrednosti, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo njegove dokazne predloge v zvezi z obstojem dogovora o obračunu in odvodu sindikalne članarine, ki se je nekaj časa tudi realiziral in da sodišče ni razčistilo razmerij med njim in drugim udeležencem. Udeleženca pa sta vztrajala, da gre v tem primeru dejansko za civilni spor, kolikor pa bi šlo za kolektivni delovni spor, pa opozarjata, da postopek predhodnega mirnega reševanja spora, ki je procesna predpostavka, ni bil izveden.

Pritožbi sta utemeljeni.

Niti iz izreka in niti iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, kakšna je bila dejanska vsebina zahtevka, ki ga je v tem primeru uveljavljal predlagatelj, niti ni razvidno, v katerem delu, oz. v kakšni vsebini je bil zahtevek zavrnjen. Tako s tega vidika sodbe sploh ni mogočepreizkusiti in je bilo potrebno že zaradi tega v skladu s 1. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kolikor gre za spor o zagotavljanju obračuna in nakazovanju sindikalne članarine iz 9. alinee, 9. odst., 1. tč. IV. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in 19/96), pritožbeno sodišče soglaša, da gre za kolektivni delovni spor o izvajanju kolektivne pogodbe v smislu 1. tč. 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Url. l. RS, št. 19/94). Ker v tem primeru ne gre za spor med podpisniki KP, obvezni predhodni postopek za mirno rešitev spora med udeleženci tega postopka niti v SKPGd, niti v zgoraj navedeni KP dejavnosti ni predviden.

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ponovno preveriti, ali je bila med udeleženci tega spora sklenjena pogodba o obračunu in nakazovanju sindikalne članarine, na katero se sklicuje zgoraj navedena določba KP dejavnosti. Praviloma bi morala biti takšna pogodba res pismena. Ob izkazani realizaciji pa bi lahko bil upošteven tudi ustno sklenjen dogovor, kolikor bi reševal vse bistvene dileme, do katerih lahko pri obračunu in odvodu sindikalne članarine pride. Zato bo moralo prvostopno sodišče na podlagi s strani predlagatelja ponudenih dokazov preveriti, ali je bil med udeleženci sklenjen takšen dogovor, s tem da bi moral tak dogovor oz. pogodba v tem primeru hkrati reševati tudi razmerja med predlagateljem in drugim udeležencem, kolikor izvaja predlagatelj svoj zahtevek iz tega dogovora. Če se tudi v ponovljenem postopku izkaže, da udeleženci dejansko niso sklenili pogodbe o načinu obračuna in nakazovanja sindikalne članarine, ki bi reševal vsa bistvena vprašanja, ki v zvezi s tem nastajajo, denarnemu zahtevku predlagatelja v okviru tega spora ne bo mogoče ugoditi, saj brez predhodne podrobnejše ureditve vprašanj, ki se v zvezi z obračunom in odvodom sindikalne članarine pojavljajo, zgolj načelne določbe KP o obveznosti delodajalca da obračunava sindikatom članarino, ni mogoče neposredno realizirati. Ničesar drugega pa doslej predlagatelj ni označil za predmet tega spora. Izven obsega predmeta spora pa sodišče tudi v kolektivnem delovnem sporu ne more odločati (ne glede na določbe 34. člena ZDSS, ki pomenijo le nevezanost sodišča na samo formulacijo zahtevka, kolikor ta ne ustreza možnim vsebinskim rešitvam nakazanega spora).