Jedro

Če s tožbo izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o premoženju, glede katerega tožnik vztraja pri tožbi, gre za akt, s katerim ni bilo poseženo v tožnikove pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo, s katero je tožena stranka na podlagi 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) med upravnim sporom nadomestila s tožbo izpodbijano svojo prvotno odločbo tako, da je pritožbi ugodila, delno odločbo Upravne enote K. z dne 20.2.2002 odpravila ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek in odločanje. V obrazložitvi sodišče navaja, da je s prvostopno odločbo organ zavrnil tožnikov zahtevek za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. del 161, 162, 163, 213, 214/2, 215, 160, 161, 162, 163/1, 164 in 165, v času podržavljenja vpisane v vl. št. 7 k.o. H., ker da za njihovo vračilo ni podlage v ZDen. Tožena stranka je s prvo odločbo z dne 4.6.2002 to odločitev potrdila, z novo odločbo z dne 29.8.2002 pa je v zvezi z upravnim sporom in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I-U-130/01-18 z dne 23.5.2002, tožnikovi pritožbi ugodila in delno odločbo prvostopnega organa odpravila ter mu zadevo vrnila v nov postopek v smislu navedene odločbe ustavnega sodišča. Na poziv sodišča, da naj tožnik sporoči, ali še vztraja pri tožbi, je tožnik odgovoril, da vztraja zato, ker še ni bilo odločeno o vračilu nepremičnin parc. št. 83, 84, 85, 78/1 in 116 k.o. H., na katere se glasi njegov denacionalizacijski zahtevek.

Ker je iz obeh odločb tožene stranke in iz delne odločbe prvostopnega organa razvidno, da je v obravnavani zadevi odločeno le o delu tožnikovega denacionalizacijskega zahtevka in je zato bila izdana delna odločba in da predmet vračanja v delni odločbi prvostopnega organa in odločbah tožene stranke niso nepremičnine parc. št. 83, 84, 85, 78/1 in 116 k.o. H., zaradi katerih tožnik vztraja pri tožbi, in da torej o vračilu teh nepremičnin z obravnavanimi odločbami sploh ni bilo odločeno, je tožnikovo tožbo zavrglo, ker se z aktom v pravice do vračila nepremičnin parc. št. 83, 84, 85, 78/1 in 116 k.o. H. sploh ne posega.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja nepopolno in zmotno ugotovljena dejstva in neupoštevanje pravil postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločitev, ali pa da odločbo odpravi in na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku samo odloči o stvari. V denacionalizacijskem postopku kot v tožbi tožeča stranka zahteva, da se ji kmetija v celoti vrne z vsem zemljiščem, ki ji je bilo odvzeto bodisi v naravi bodisi s pravično odškodnino. Zato ni šteti njegovih vloženih pravnih sredstev le kot nasprotovanje delni rešitvi zahtevkov, pač pa jo je treba šteti kot pritožbo oziroma tožbo zoper delno odločitev.

Bistveni problem je v tem, da je kmetija izgubila 2 ha zemljišča, ko so ji ob menjavi dali nekaj nadomestnih zemljišč in v tem vidi tožnik oškodovanje zemljišča njegove kmetije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi, navedenimi v sklepu sodišča prve stopnje. Po 4. točki 34. člena ZUS je podlaga za zavrženje tožbe, če se z upravnim aktom, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. V tem primeru s tožbo izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o premoženju, glede katerega tožnik vztraja pri tožbi in gre torej za akt, s katerim ni bilo poseženo v njegove pravice.

Prvostopni upravni organ je o tožnikovem denacionalizacijskem zahtevku odločil z delno odločbo, za kar je imel podlago v 215. členu ZUP/86. Po navedeni določbi lahko upravni organ, kadar se odloča o kakšni stvari v več točkah, pa so samo nekatere od njih zrele za odločitev, in kadar se pokaže za primerno, da se o teh točkah odloči s posebno odločbo, izda odločbo samo o teh točkah (delno odločbo). V tem primeru je bila podlaga za odločitev z delno odločbo, saj je z njo upravni organ odločil le o vračanju nezazidanih stavbnih zemljišč, ne pa tudi o nepremičninah, za katere tožnik uveljavlja odškodnino v obliki obveznic. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.