- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep II DoR 46/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.46.2009 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati 6.800 EUR odškodnine za duševne bolečine zaradi posega v osebnostno pravico v zvezi s prekomernim hrupom cestnega prometa. Sodišče druge stopnje je spremenilo le stroškovno odločitev, sicer pa je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
2. Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije zatrjuje, da izpodbijana drugostopenjska sodba pomeni odstop od sodne prakse ali saj neenotno prakso pritožbenega sodišča in v primerjavo ponuja zadeve, ki naj bi izkazovale prisojo nižjih odškodnin, včasih tudi v primerih bolj obremenjenih oškodovancev.
3. Predlog ni popoln.
4. Z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) spremenjena ureditev revizijskega postopka v 367. členu najprej ureja primere, ko je revizija vselej dovoljena (če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR) in primere, ko revizije ni (če ta vrednost ne presega 2.000 EUR oziroma če zakon določa, da revizije ni), v razponu med obema vrednostima pa lahko stranka vloži predlog za dopustitev revizije. Zato mora vrhovno sodišče preveriti, ali bi bila v zadevi, v kateri stranka predlaga dopustitev revizije, revizija sploh dovoljena.
5. V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina. Izostanek te opredelitve v predlogu za dopustitev revizije ima enake posledice kot njen izostanek v reviziji (primerjaj razloge pravnega mnenja Občne seje VS RS s 26. 6. 2002), saj te pomanjkljivosti tudi v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti.
6. Vrhovno sodišče je zato zavrglo toženkin predlog za dopustitev revizije.