Jedro

Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoja prednostna terjatev tožnice do tožene stranke – v stečaju iz naslova glavnice v višini 9.000,00 EUR, terjatev iz naslova kapitaliziranih obresti v višini 1.125,74 EUR in pravdnih stroškov v višini 285,51 EUR, z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečaja do plačila kot navadna terjatev (I. tč. izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (da se ugotovi, da obstoja prednostna terjatev tožnice do tožene stranke – v stečaju) iz naslova glavnice v višini 6.500,00 EUR in terjatev iz naslova kapitaliziranih obresti v višini 2.927,55 EUR in pravdnih stroškov v višini 3.940,95 EUR, z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečaja do plačila kot navadna terjatev. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 1.202,88 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila (II. tč. izreka).

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po mnenju tožene stranke je sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Iz opisa dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po mnenju tožene stranke izhaja zaključek, da tožena stranka ni odgovorna za nastalo nepremoženjsko škodo, ki je tožnici nastala zaradi poklicne bolezni in bi sodišče zato tožbeni zahtevek moralo zavrniti. Sodišče je namreč izrecno ugotovilo, da ni podana objektivna odgovornost, medtem ko je ugotovilo tudi, da je tožena stranka v celoti upoštevala določila ZVZD ter Pravilnika o varstvu pri delu, opravljala pa je tudi meritve v skladu z zakonskimi predpisi. Sodišče prve stopnje ni podalo ocene izvedenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožena stranka sploh odgovorna za nastalo škodo. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Nadalje sodišče v obrazložitvi sicer navaja, da naj bi bila prednostna terjatev le odškodnina v višini 9.000,00 EUR, vendar pa kaj takega iz izreka ne izhaja in je zato izrek sodbe nejasen. Izračun zamudnih obresti do uvedbe stečaja glede na 2. tč. 1. odst. 21. čl. ZFPPIPP namreč ni prednostna terjatev, prav tako niso prednostna terjatev pravdni stroški te pravde do začetka stečajnega postopka. Nadalje je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo 1.500,00 EUR odškodnine iz naslova strahu, ob tem pa ni obrazložilo, zakaj meni, da tožnici pripada takšna odškodnina. Sodišče je tožnici prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 6.000,00 EUR, pri tem pa je odločilo mimo mnenja izvedenke medicinske stroke, ki je tako v izvedeniškem mnenju, kot ob zaslišanju navedla, da zaradi posledic poklicne astme pri tožnici ne gre za zmanjšanje življenjskih funkcij. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni dovoljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk vsebinska obravnava pritožbe ni možna, ker odvetnik tožene stranke v pritožbenem postopku nima veljavnega pooblastila tožene stranke.

Na podlagi 1. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/9 - 45/2008) mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Pooblastilo stranke, dano v postopku pred sodiščem pooblaščencu (97. in 94. člen ZPP) je notranji izraz civilnopravnega razmerja med njima (1. odstavek 74. člena Obligacijskega zakonika; OZ - Ur. l. RS, št. 83/2001 s sprem.), ki nastane na podlagi že enostranske izjave volje stranke (69. člen OZ). Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (98. čl. ZPP).

V obravnavanem primeru se v spisu nahaja le fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na katerem se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis (B27). Takšno pooblastilo, ki ni predloženo v originalu, pa ni popolno in se tudi po praksi Vrhovnega sodišča RS (opr. št. X Ips 273/2009 z dne 2. 12. 2009), ob upoštevanju 5. odst. 98. čl. ZPP šteje, da za obravnavano pravno sredstvo pooblastilo ni bilo predloženo. Tudi v zadevi VIII Ips 209/2001 z dne 21. 5. 2001 je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da ne zadošča predložitev fotokopije pooblastila, saj tako pooblastilo ne ustreza pojmu pooblastila, kot ga zahteva prvi odstavek 97. člena ZPP. Po tej določbi mora biti pooblastilo pisno, torej izvirno podpisano od pooblastitelja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ki jo je vložil odvetnik brez pooblastila, na podlagi 352. člena v zvezi z 4. odst. 343. čl. ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 1. odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe.