Jedro

Pobotanje med preživninsko terjatvijo mld. upnika in dolžnikovo terjatvijo nasproti upnikovi materi ni dovoljeno.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 4.462,50 SIT v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove preživninske terjatve v znesku 289.653,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od njihove zapadlosti do plačila, dovolilo pa je tudi zavarovanje v bodoče zapadlih zneskov preživnine od 1.4.2001 do 31.3.2002 v višini 22.281,00 SIT. Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor. V njem navaja, da je z mesecem februarjem 1997 prenehal plačevati preživnino. Dne 29.1.1997 je namreč prejel obvestilo SKB Banke d.d. Ljubljana, da mu bo njegov delodajalec od 1.2.1997 dalje za odplačilo kredita po posojilni pogodbi z dne 13.9.1990 odtegoval mesečno anuiteto v znesku 14.598,00 SIT. Zakonita zastopnica mld. upnika, njena mati in dolžnik so namreč leta 1990 pri banki najeli stanovanjsko posojilo, za vračilo tega posojila pa so bile zavezane solidarno vse tri pogodbene stranke. Dolžnik je z obvestilom banke seznanil zakonito zastopnico mld. upnika in se je ta takrat strinjala, da mu toliko časa, dokler bo moral odplačevati ta kredit, ni potrebno plačevati preživnine za mld. upnika ter da bo v tem času sama skrbela za njegovo preživljanje. Dolžnik je v obdobju od 1.2.1997 po navedeni posojilni pogodbi gotovo plačal precej več namesto zakonite zastopnice, kot je znesla njegova preživninska obveznost. Zato meni, da za nazaj ni dolžan ničesar več plačati. Za v bodoče zapadle obroke preživnine pa je dolžnik pripravljen plačati zakoniti zastopnici za preživljanje mld. upnika razliko med mesečno anuiteto in mesečno preživnino, določeno z vsakokratnimi sklepi Centra za socialno delo. Dolžnik ugovarja tudi višini glavnice in višini mesečnih obrokov preživnine ter s tem tudi zamudnim obrestim za že zapadle obroke preživnine. Po obvestilu Centra za socialno delo Kočevje z dne 8.10.2000 znaša preživnina od 1.10.2000 dalje mesečno po 15.100,00 SIT in od 1.10.2000 dalje 15.870,00 SIT in ne 22.281,00 SIT, kot to zahteva zakonita zastopnica mld. upnika za celotno obdobje. Upnik je na ugovor dolžnika vložil odgovor. V njem navaja, da je pri predložitvi listin s strani zakonite zastopnice prišlo do pomote. Dolžnik je dejansko dolžan plačevati mesečno od 1.3.2000 dalje po 15.100,00 SIT, od 1.10.2000 dalje pa po 15.870,00 SIT. Kako dolžnik sedaj odplačuje kredit, za upnika ni pomembno, saj ga je koristil edino dolžnik. Poleg tega se v nobenem primeru terjatev upnika ne more pobotati z morebitno terjatvijo dolžnika do bivše žene in tašče, saj bi to moral urediti v drugih postopkih. Glede na navedeno upnik umika predlog za izvršbo za znesek 88.733,00 SIT s pripadki, v preostalem delu pa predlaga, naj se ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.5.2001 delno ugodilo ugovoru dolžnika za znesek glavnice v višini 88.733,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih preživninskih obrokov v znesku, ki presega znesek, določen v obvestilu Centra za socialno delo Kočevje ter v delu, ki se nanaša na zavarovanje v bodoče zapadlih mesečnih preživninskih obrokov za čas od 1.4.2001 do 31.3.2002 v višini, ki prav tako presega znesek, določen v obvestilu Centra za socialno delo Kočevje, za te zneske sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu pa je štelo, da je ugovor dolžnika neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Dolžnik v ugovoru navaja, da je v obdobju od 1.2.1997 po posojilni pogodbi z SKB Banko d.d. gotovo plačal precej več namesto zakonite zastopnice, kot je znesla njegova preživninska obveznost. Zato meni, da za nazaj ni dolžan ničesar več plačati. Takšne navedbe dolžnika pa niso utemeljene. Pobotanje med preživninsko terjatvijo mld. upnika in dolžnikovo terjatvijo nasproti upnikovi materi namreč ni dovoljeno (glej 5. točko 341. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Prav tako se mati kot upnikova zakonita zastopnica ne more vnaprej veljavno odpovedati zahtevku za plačevanje prispevka za preživljanje mladoletnega otroka, zato ne more imeti pravnega učinka zatrjevani dogovor med roditeljema, da dolžnik določen čas ne bo prispeval k preživljanju skupnega otroka. Glede na navedeno je ugovor dolžnika neutemeljen, zato ga je pritožbeno sodišče potem, ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika, v preostalem delu pa ga je pritožbeno sodišče zavrnilo, je uspeh obeh strank v ugovornem postopku približno polovičen. Zato mora dolžnik upniku povrniti le polovico stroškov odgovora na ugovor, ki jih je pritožbeno sodišče v skladu z Odvetniško tarifo odmerilo na 8.925,00 SIT (za sestavo odgovora na ugovor je upniku priznalo 50 točk, za poročilo stranki 20 točk, za fotokopije in poštne stroške 500,00 SIT in 19% DDV 1.425,00 SIT).