Jedro

Tožnici sta sodišču predložili izjavi o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, skupaj z zahtevanimi prilogami, vendar pa sta izjavi pomanjkljivi, saj predpisani obrazec ni v celoti izpolnjen in ni podpisan na predvidenem mestu. To pa ni razlog za odklonitev vsebinske obravnave njunega predloga. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati njun predlog glede na podatke, ki sta jih posredovali v izjavah in prilogah, in na podlagi teh presoditi, ali sta uspeli dokazati, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata sami ali osebe, ki sta jih dolžni preživljati.

Izrek

Pritožbi druge in tretje tožnice se ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi, ki se nanaša nanju, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožba prvega tožnika pa se zavrne in se v delu, ki se nanaša nanj, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

2. Proti takšni odločitvi so tožniki skupaj vložili pravočasno pritožbo, s katero uveljavljajo, kot navajajo, vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v odločitev sodišču prve stopnje. Navajajo, da so sledili sklepu sodišča prve stopnje, ki jih je pozvalo, da predložijo predlogu za oprostitev plačila sodne takse izjavo o premoženjskem stanju s prilogami. Iz sklepa izhaja, da bo sodišče njihov predlog zavrglo, če tega ne bodo storili, ne pa tudi v primeru, če bi bila njihova izjava nepopolna. Prvi tožnik izjave ni vložil, ker ga je v svoji izjavi navedla tretja tožnica kot vzdrževanega družinskega člana. Če so bile v izjavi druge in tretje tožnice kakšne pomanjkljivosti, bi ju moralo sodišče pozvati, da ju dopolnita. Rubrik v izjavi nista izpolnili, ker nimata premoženja, o katerem je bilo v njih govora. Če je sodišče potrebovalo še kakšne informacije za odločitev, bi moralo stranke pozvati, da mu jih predložijo.

3. Pritožba prvega tožnika ni utemeljena, pritožba druge in tretje tožnice pa je utemeljena.

4. Tožniki so hkrati z vložitvijo pritožbe vložili predlog za oprostitev plačila sodne takse. Po določilu drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Podrobneje vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS št. 26/2011). Navedena izjava ima dokazni pomen in je glede na omenjeno določbo 2. odstavka 12. člena ZST-1 obligatorna sestavina predloga za oprostitev plačila sodne takse.

5. Tožniki svojemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse pisne izjave oziroma obrazca s prilogami niso priložili. Sodišče prve stopnje jih je zato s sklepom z dne 8. 4. 2015 pozvalo, naj vsak od njih svoj predlog dopolni tako, da v roku 15 dni sodišču predloži izpolnjen obrazec izjave o premoženjskem stanju zase in za družinske člane s predpisanimi prilogami. V razlogih navedenega sklepa je svojo zahtevo podrobno opredelilo.

6. Prvi tožnik se na poziv sodišča ni odzval in izjave o premoženjskem stanju ni podal. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno postopalo po določi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Na takšno sankcijo so bili tožniki v omenjenem sklepu z dne 8. 4. 2015, s katerim so bili pozvani na dopolnitev svojega predloga, tudi opozorjeni. Pritožba prvega tožnika se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanj (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

7. Druga in tretja tožnica sta sodišču predložili izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu skupaj z zahtevanimi prilogami. Vendar pa sta izjavi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pomanjkljivi, saj predpisani obrazec ni v celoti izpolnjen in ni podpisan na predvidenem mestu. To pa ni razlog za odklonitev vsebinske obravnave njunega predloga. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati njun predlog glede na podatke, ki sta jih posredovali v izjavah in prilogah, in na podlagi teh presoditi, ali sta uspeli dokazati, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata sami ali osebe, ki sta jih dolžni preživljati (11. člen ZST-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12.2.2015). Izpodbijana odločitev glede druge in tretje tožnice je napačna, zato je bilo treba njuni pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep ter v tem delu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).