Jedro

Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbi disciplinskih organov tožene stranke C. C. in sicer odločbo disciplinske komisije št. 24/96 z dne 21.2.1997 in odločbo komisije za varstvo pravic delavcev št. 1/97 z dne 24.3.1997, s katerima je bil tožniku zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti izrečen preklic predhodno izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo enega leta. Tožena stranka je dolžna tožnika takoj poklicati nazaj na delo in mu od prenehanja delovnega razmerja dne 26.3.1997 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, za delovno mesto, ki ga je opravljal ob prenehanju delovnega razmerja, od izplačanih neto plač pa mu izplačati zakonite zamudne obresti od 18. dne v mesecu za pretekli mesec ter ga prijaviti v zavarovanje. Obenem je sklenilo, da se tožnik oprosti plačila stroškov postopka.

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po navedbah pritožbe sodišče prve stopnje ni dovolj natančno pregledalo vsebine zapisnika z disciplinske obravnave. Iz zapisnika je namreč razvidno, da je bil tožnik pri sestavi zapisnika prisoten. Sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da zapisnik ni bil pravilno voden zgolj na podlagi tožnikove izjave, čeprav le-ta ni trdil, da se je zapisnik vodil v njegovi nenavzočnosti, temveč je izpovedal le, da se tega ne spominja. Tožnik je že v ugovoru in kasneje v tožbi navajal, da je zapisnik narekovala strokovna sodelavka, česar pa ne bi mogel trditi, če pri tem ne bi bil prisoten. Tožnikove izjave so nejasne in neprepričljive, sodišče pa jim je kljub temu sledilo, ni pa v zvezi z vodenjem obravnave oz. pisanjem zapisnika zaslišalo prič, tj. predsednice disciplinske komisije oz. njenih članov. Ker se je zapisnik vodil v tožnikovi prisotnosti, niso bila prekršena pravila vodenja disciplinskega postopka. Glede postopka na drugi stopnji pa sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da v tem postopku ni bil sestavljen zapisnik, saj na obravnavi pred sodiščem prve stopnje to sploh ni bilo sporno in je celo priča M. Ž. potrdil, da na vodenje postopka ni imel pripomb. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in potrdi odločbi disciplinskih organov tožene stranke, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sledilo tožnikovi izjavi, da je po zaslišanju pred disciplinsko komisijo dne 18.2.1997 zapustil prostor, zapisnik pa se je po nareku strokovne sodelavke zapisoval šele po njegovem odhodu. Nadalje sodišče prve stopnje ugotavlja, da se tožnik ne spominja, da bi strokovna sodelavka vsebino njegove izjave narekovala na zapisnik v njegovi prisotnosti, ter ugotavlja, da tožniku zapisnik ni bil predložen v podpis, čemur tožena stranka ni oporekala.

Na podlagi tega sodišče prve stopnje zaključuje, da tožnik ni imel možnosti prebrati zapisnika in podati morebitne ugovore glede njegove vsebine, kar predstavlja bistveno kršitev pravil disciplinskega postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev v zadevi.

Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj pritožba utemeljeno opozarja na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede vodenja disciplinskega postopka oz. sestave zapisnika disciplinske obravnave pri toženi stranki.

Pritrditi je potrebno pritožbi, da bi sodišče prve stopnje o tem moralo zaslišati vsaj predsednico disciplinske komisije in po potrebi tudi ostale člane komisije oz. strokovno sodelavko, ki je sodelovala v disciplinskem postopku zoper tožnika ter na ta način preveriti, kako je potekalo vodenje disciplinske obravnave oz. sestavljanje zapisnika in ali je bil tožnik pri sestavi zapisnika prisoten, oz. ali so mu bile zagotovljene vse pravice v zvezi s sestavo zapisnika.

Pravilno je tudi stališče pritožbe, da zgolj dejstvo, da zapisnik disciplinske obravnave delavcu ni predložen v podpis, še ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.

Sodišče prve stopnje se sklicuje na določbe 123. do 128. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90) oz. na določbo 50. člena Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti tožene stranke, ki določa, da se v disciplinskem postopku za vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik, neposredno uporabljajo določbe, ki se uporabljajo pri odločanju pred sodišči združenega dela oz. sedaj delovnimi sodišči, tj. določbe ZPP, ZTPDR, ZDR in kolektivnih pogodb. Kljub taki določbi v pravilniku tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), ki sicer velja za postopek odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oz. pri delodajalcih, analogno pa tudi za postopke odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pred prvostopnimi organi delodajalcev. Po tej določbi se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako strogo formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Zato pritožbeno sodišče meni, da tudi v primeru, če bi res prišlo do napak pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov. V obravnavani zadevi tudi ni jasno, ali je vsebina zapisnika sploh sporna, oz. ali zapis ne ustreza poteku disciplinske obravnave, saj tožnik niti ne trdi, da bi bile zapisane izpovedi tožnika oz. prič neresnične, oz. da ne bi ustrezale izjavam, ki so jih v postopku podale, čeprav bi bilo prav to odločilno za oceno, ali je podana relativna bistvena kršitev disciplinskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitev disciplinskih organov.

V zvezi s postopkom pred komisijo za varstvo pravic delavcev je sodišče prve stopnje prav tako zaključilo, da so bila kršena določila postopka. Ker tožena stranka sodišču ni predložila zapisnika o seji komisije za varstvo pravic delavcev in o posvetovanju in glasovanju komisije, je sodišče štelo, da ti dve listini sploh nista bili sestavljeni, čeprav bi morali biti. Tožena stranka je svoji pritožbi priložila zapisnik z dne 24.3.1997, iz katerega izhaja, da gre za zapisnik o seji in hkrati tudi za zapisnik o posvetovanju komisije, kar kaže na to, da je dejansko stanje tudi v zvezi s tem vprašanjem zmotno oz. nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožba utemeljena tudi v tem delu.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77, 27/90) razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek v nakazani smeri in nato ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).