Jedro

Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo določbo OZ, ki v 92. členu določa, da lahko ničnost uveljavlja vsaka zainteresirana oseba ter, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. Pogoj, da gre za zainteresirano osebo, to je osebo, ki izkaže pravni interes za ugotovitev ničnosti določenega pravnega posla, mora obstajati tedaj, ko se ničnost uveljavlja. Tako ima oseba v posameznem primeru tak interes, če izkaže, da bi ji uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pravnega posla odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon.

Izrek

I. Pritožbama tožeče stranke zoper sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje z dne 26. 10. 2021 ter z dne 18. 11. 2021 razveljavita ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Prvo tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 26. 10. 2021 odločilo, da se tožba, s katero tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zahteva ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe, zavrže. S sklepom z dne 18. 11. 2021 pa odločilo, da je tožnik dolžan plačati prvo toženi stranki (prvotoženka) stroške postopka v znesku 517,52 EUR.

2. Tožnik vlaga zoper oba sklepa pritožbi.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da mu je sodišče s sklepom kršilo ustavne pravice oziroma načelo pravne države, pravico do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Sodišče je kršilo določilo drugega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni upoštevalo dela določbe „če je tako določeno s posebnimi predpisi“. Opozarja na določbo 92. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki izrecno dovoljuje uveljavljanje ničnosti vsaki zainteresirani osebi. Sodišče bi moralo odločati vsebinsko. Le v okviru vsebinskega odločanja bi lahko presojalo, ali je tožnik zainteresirana oseba v smislu 92. člena OZ. Sodišče bi lahko presojalo le o aktivni legitimaciji tožnika, kar pa je odločanje o materialnem pravu. Če bi menilo, da te nima, bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Tožbo je zavrglo po enem letu, ko je tožnik upravičeno pričakoval, da bo razpisana glavna obravnava in bo lahko dodatno argumentiral svoja stališča. Nadalje je zmoten zaključek sodišča, da tožnik od zahtevane ugotovitve ničnosti ne more imeti pravne koristi. Sodišče je do takšnega zaključka prišlo na podlagi povsem pavšalne vnaprejšnje analize možnosti uspeha, ki naj bi jo imel tožnik, če bi vložil predlog za obnovo postopka v zadevi P 50/2016. Sklepanje sodišča je napačno in nedopustno, in v nasprotju z elementarnimi načeli pravne države. Tožnik je v tožbi pojasnil, s čim izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti sporne poroštvene pogodbe. Pojasnil je, da v primeru ugotovitve ničnosti pogodba ne more proizvesti nobenim veljavnih pravnih učinkov in bodo terjatve iz nje veljale za neobstoječe. Tožnik bo dobil možnost zahtevati obnovo postopka v zadevi P 50/2016. Tako izkazan pravni interes bi moral zadostovati, da se tožniku prizna aktivna legitimacija. Sodišče nikakor ne more vnaprej presojati ali bo tožnik s predlogom za obnovo postopka uspel ali ne. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 363/2000. Ker ničnost ne more imeti veljavnih učinkov, pravica do uveljavljanja ne ugasne in učinkuje ex tunc, bo moralo sodišče, ki bo odločalo o obnovi postopka, presojati ali gre za nova dejstva ali nove dokaze. O tem nikakor ne more odločiti to sodišče, pred katerim predlog sploh ni vložen. Sklepanje sodišča za vnaprej ali je nek bodoči predlog uspešen ali ne, pomeni kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic.

V pritožbi zoper sklep z dne 18. 11. 2021 pritožnik obrazloži, da s posebno pritožbo izpodbija odločitev o glavni stvari in zato izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških, o katerih je sodišče odločilo s sklepom z dne 18. 11. 2021. 3. Prvo tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče je tožnikovo tožbo na ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe zavrglo, ker je zaključilo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe, konkretno zato, ker pravnomočna sodba, s katero bi bila ugotovljena ničnost posojilne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo in drugo tožena stranka, po mnenju sodišča prve stopnje ne more predstavljati pravočasnega oziroma utemeljenega obnovitvenega razloga po določbah 394. in 396. člena ZPP.

6. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo določbo OZ, ki v 92. členu določa, da lahko ničnost uveljavlja vsaka zainteresirana oseba ter, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. Pogoj, da gre za zainteresirano osebo, to je osebo, ki izkaže pravni interes za ugotovitev ničnosti določenega pravnega posla, mora obstajati tedaj, ko se ničnost uveljavlja. Tako ima oseba v posameznem primeru tak interes, če izkaže, da bi ji uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pravnega posla odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon.

7. Tožnik zatrjuje, da bo na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljena ničnost poroštvene pogodbe, poskusil doseči obnovo pravdnega postopka opr. št. P 50/2016, v katerem je bilo razsojeno, da je darilna pogodba, s katero je drugi toženec (njegov oče) prenesel nanj lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 95/1 k.o. M., neveljavna in brez pravnega učinka do prve toženke ter da se terjatev poplača v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi s cenitvijo in dražbo na nepremičnini. Sicer ni sporno, da je bilo najprej v zadevi P 952/2016-2 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravnomočno razsojeno, da je drugi toženec dolžan plačati prvi toženki na podlagi poroštvene pogodbe o kreditu znesek glavnice 25.797,15 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo toženka v postopku izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj (P 50/2016) dokazovala in uspela, ker je bilo med drugim ugotovljeno, da ima banka (prvo toženka v tem postopku) zapadlo terjatev zoper svojega dolžnika A. A. (drugo toženec v tem postopku), ki je ni poravnal in, ki temelji na Poroštveni izjavi z dne 7.6.2013 s katero se je drugo toženec zavezal, da pristopa kot porok in plačnik za Kreditno pogodbo, ki jo je dne 7.6. 2013 sklenila družba B. B. d.o.o. in s katero je bil odobren kredit v višini 28.000,00 EUR. V postopku je bilo ugotovljeno, da sta bila izvršilna postopka zoper A. A. neuspešna, da nima nobenega premoženja več, ker je stanovanjsko hišo podaril sinu (sedaj tožniku).

9. Tožnik je svoj pravni interes oziroma, zainteresiranost za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti Poroštvene pogodbe z dne 7. 6. 2013, utemeljeval z navedbami v tožbi, v pritožbi jih ponavlja: „da v primeru ugotovljene ničnosti poroštvene pogodbe, terjatve oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo ne bodo imele nobenih veljavnih pravnih učinkov...“ zato bo dobil možnost zahtevati obnovo postopka v zadevi, kjer je banka (sedaj prvo toženka) zoper njega uspela s tožbo na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ravno iz razloga, ker oče ni plačal obveznosti, ki jih je prevzel kot porok in posledično sedaj teče izvršilni postopek s sredstvom izvršbe na nepremičnino, katere lastnik je sam - tožnik (pridobil jo je z darilno pogodbo od očeta). V zadevi P 952/2016, kjer je bila izdana sodba na podlagi katere je oče tožnika dolžan banki plačati obveznosti, ki jih je kot porok prevzel, sodišče po uradni dolžnosti ni raziskovalo ali je sklenjena poroštvena pogodba morda nična1. Sicer je sodišče dolžno paziti na ničnost po uradni dolžnosti, a slednje brez ustrezne dejanske podlage v večini primerov ni mogoče Trditve o ničnosti poroštvene pogodbe je tožnik opredeljeno postavil šele v obravnavanem postopku.

10. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožniku treba priznati položaj zainteresirane osebe v smislu 92. člena OZ. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da pravnega interesa nima2, utemeljevalo v točki 6 obrazložitve. Presojalo je ali bo tožnik v primeru, da bi v tem postopku uspel z ugotovitvijo ničnosti poroštvene pogodbe, s predlogom za obnovo postopka P 50/2016 naslovnega sodišča, lahko uspešen ali ne. Sodišče je zaključilo, da tožnik s predlogom za obnovo postopka ne more uspeti, ker bi bil predlog vložen na podlagi 4. točke 394. člena ZPP prepozen, glede razloga za obnovo postopka iz 10. točke pa je navedlo, da sodba na ugotovitev ničnosti ne bi predstavljala novih dejstev ali dokazov. Tem zaključkom sodišče druge stopnje ne more pritrditi že iz razloga, ker sodišče ni upoštevalo objektivnih rokov iz 396. člena OZ, ki za obnovo iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP določa celo daljši objektivni rok.

11. Tožnik se v pritožbi sklicuje na judikat Vrhovnega sodišča II Ips 36372000, ki sicer ni v celoti primerljiv, a tudi po mnenju sodišča druge stopnje potrjuje zaključek, da tožnikovih trditev, da bo poskušal uspeti v postopku za obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka, ni mogoče opredeliti kot očitno neutemeljene zgolj na podlagi splošne in vnaprejšnje presoje, ali bi tožnik s predlogom za obnovo postopka v zadevi P 50/2016 uspel ali ne. Odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo bo lahko sprejeta šele na podlagi konkretnih okoliščin primera v postopku začetem na predlog za obnovo.

12. Glede na obrazloženo je po mnenju sodišča druge stopnje tožniku v obravnavanem postopku na ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe treba priznati interes, da mu bo morebitna pravnomočna sodba v tej pravdi na ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi svojo pravico. Tožniku je torej potrebno pritrditi, da mu je sodišče prve stopnje z zavrženjem ugotovitvene tožbe odvzelo pravico do sodnega varstva in bo to kršitev potrebno odpraviti z vsebinsko obravnavo njegovega tožbenega zahtevka.

13. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nadaljnje sojenje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti dokazni postopek ter o tožbenem zahtevku odločiti in s tem zagotoviti pravdnim strankam pravico do pravnega sredstva.

14. Posledično je potrebno razveljaviti tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 11. 2021, s katerim je sodišče, upoštevaje zavrženje tožbe, odločilo o pravdnih stroških, saj se stroškovna odločitev pridrži za končno odločbo.

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (določba 163. člena ZPP).

1 Ob razumevanju objektivnih meja pravnomočnosti postane sodba pravnomočna le toliko, kolikor je z njo odločeno o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. 2 V primeru neobstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo bi bilo zavrženje tožbe brez vsebinske obravnave zakonito, saj bi šlo za pomanjkanje aktivne procesne legitimacije, zato so ti pritožbeni očitki neutemeljeni.