Jedro

Pravilnik o notranji organizaciji je v zvezi s sistemizacijo delovnih mest v skladu z zakonom, če so v njem upoštevani pogoji (strokovna izobrazba, delovne izkušnje, dodatna znanja in pogoji), ki jih alternativno določa zakon. Organ, ki je pravilnik sprejel, lahko za posamezna delovna mesta določi več izvajalcev, predvsem tedaj, če alternativno določanje pogojev v zakonu to omogoča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Vršilka dolžnosti direktorja Davčne uprave Republike Slovenije je dne 28.6.1996 s soglasjem ministra za finance izdala na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 do 4/93, v nadaljevanju: ZDDO), Uredbe o skupnih temeljih za enotno organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih in upravnih enotah (Uradni list RS, št. 8/91 do 23/95, v nadaljevanju: Uredba), 7. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, v nadaljevanju: ZDS) in Pravilnika o notranji organizaciji Davčne uprave Republike Slovenije, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik). Na podlagi 3. člena Pravilnika sta v njegovi prilogi določeni tudi delovni mesti inšpektor in izterjevalec. Določenih je pet nazivov delovnih mest inšpektorjev (svetovalec direktorja, inšpektor - revizor; višji svetovalec, inšpektor; višji inšpektor MF; republiški inšpektor I in inšpektor III) in dva naziva delovnih mest izterjevalca (referet I, izterjevalec; sodelavec I, izterjevalec). Za navedena delovna mesta so določeni tudi pogoji: vrsta in stopnje strokovne izobrazbe, delovne izkušnje, drugi posebni pogoji in dodatna znanja.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek predlagatelja na ugotovitev, da Pravilnik v zvezi z navedenimi delovnimi mesti ni v skladu s 24. in 27. členom ZDS, da je nasprotna udeleženka navedeni akt dolžna uskladiti z ZDS, zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe, ki so v nasprotju s 24. in 27. členom ZDS.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka imela pravico razvrstiti in različno ovrednotiti navedena delovna mesta tako, kot je to storila v izpodbijanem aktu.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja, ker je soglašalo s pravnim stališčem sodišča prve stopnje. Na podlagi ZDDO in ZDS je nasprotna udeleženka imela pravico sistemizirati več delovnih mest inšpektorjev in izterjevalcev. To je znotraj okvirov, ki jih določajo zakoni, avtonomna pravica nasprotne udeleženke.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je predlagatelj vložil revizijo zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje spremeni in zahtevku ugodi, podrejeno, da ju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navajal je, da so vsi inšpektorji in izterjevalci opravljali enaka dela. Temeljno načelo delovnega prava je, da je plačilo odvisno od dela in nalog, ki jih delavec opravlja. Zaradi tega Pravilnik ni v skladu z ZDS.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) poslana nasprotni udeleženki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le izjemoma, zaradi razlogov in pod pogoji, ki so izrecno določeni v 367. in 370. členu ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija sodbe sodišča druge stopnje ni izpodbijala zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče v zvezi s tem razlogom izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Predlagatelj trdi, da je nasprotna udeleženka s Pravilnikom kršila določbi 24. člena (določa pogoje za imenovanje inšpektorja) in 27. člena (določa pogoje za imenovanje izterjevalca) ZDS. 24. člen ZDS določa za inšpektorja alternativno visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in poseben strokovni izpit ter višjo izobrazbo, najmanj deset let delovnih izkušenj in poseben strokovni izpit. Tudi za izterjevalca so pogoji v 27. členu določeni alternativno: višja izobrazba, najmanj dve leti izkušenj, poseben strokovni izpit, ali: srednja izobrazba, najmanj tri leta delovnih izkušenj, poseben strokovni izpit. Nasprotna udeleženka je v Pravilniku navedena osnovna merila upoštevala tako, da je določila za delovno mesto inšpektorjev pet izvajalcev, pri čemer je stopnjo izobrazbe in delovne izkušnje določila različno (stopnja izobrazbe, trajanje prakse). Enako je ravnala v zvezi z delovnim mestom izterjevalca.

Bistveno za sprejemanje splošnih aktov, ki morajo biti v skladu z višjimi pravnimi normami, je, da mora organ, ki nižjo normo sprejme, upoštevati postopek sprejemanja, vsebino in namen pravne norme, ki določa njeno vsebino. ZDS v navedenih členih določa splošne pogoje za imenovanje inšpektorjev in izterjevalcev, ki morajo biti upoštevani v aktih Davčne uprave. To pomeni, da zakon določa okvire pogojev, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje del inšpektorjev in izterjevalcev. Za navedeni delovni mesti ZDS določa tri skupine pogojev: strokovno izobrazbo v dveh stopnjah, delovne izkušnje v dveh različnih časovnih obdobjih in poseben strokovni izpit. Tri skupine pogojev za opravljanje dela inšpektorjev in izterjevalcev dajejo možnost, da organ, ki sprejme pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, določi več delavcev (izvajalcev) za opravljanje navedenih del. Pri tem mora na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZDDO upoštevati skupne osnove, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, to so v tem primeru osnove določene v Uredbi. To sistemizacijo delovnih mest določa Uredba v 13. do 23. členu. Med drugim je določeno, da sistemizacija določa skupno število delovnih mest (tretja alinea prvega odstavka 13. člena), da mora biti sistemizacija oblikovana tako, da ustreza obsegu nalog (prva alinea 15. člena) in da se za vsako delovno mesto določijo kot posebni pogoji: vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, delovne izkušnje in drugi posebni pogoji (16. člen). Pomemben je tudi 24. člen Uredbe, ki določa sistem nazivov in nalog delovnih mest. Navedene določbe ZDS in Uredbe so dajale pristojnemu organu nasprotne udeleženke možnost, da je v okviru istega delovnega mesta določil več nazivov (izvajalcev) in da je v zvezi s pogoji določil in uporabil različne - v navedenih aktih določene - možnosti glede strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in posebnih pogojev (poseben strokovni izpit).

Primerjava vsebine Pravilnika z navedenimi normami pokaže, da je pristojni organ nasprotnega udeleženca določil sistemizacijo za navedeni delovni mesti v skladu z ZDDO in ZDS ter z Uredbo.

Materialno pravo v izpodbijani sodbi ni bilo zmotno uporabljeno, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.