Jedro

Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižno sodišče je po sodniški pomočnici s sklepom Dn 40584/2021 z dne 12.7.2021 zavrglo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah v korist predlagatelja. Iz obrazložitve sklepa izhaja, se obravnavane nepremičnine nahajajo na zavarovanem območju A. A., za katerega veljajo določila Zakona o ohranjanju narave (ZON). Zato je za promet z njimi treba pridobiti soglasje pristojne upravne enote. Predlagateljica je v ugovornem postopku predložila takšno soglasje, vendar je bilo soglasje izdano že po začetku predmetnega postopka. Sodišče je zato ugovor predlagateljice zavrnilo.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je bila obveznost predložitve potrdila soglasju k pravnemu poslu iz drugega odstavka 38. člena Zakona o zemljiški knjigi izpolnjena v ugovornem postopku. Četrti odstavek 146. člena ZZK-1 ne zahteva, da bi moralo biti potrdilo datirano pred vložitvijo predloga. S tem povezano stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Zakonska dikcija 146. člena ZZK-1 opredeljuje listine po vsebini in ne po trenutku njihovega nastanka. Taka zahteva ne izhaja niti iz tretjega odstavka 158. člena ZZK-1. Pritožba dodatno navaja, da je stališče sodišča prve stopnje v danem primeru, ko potrdilo v času začetka zemljiškoknjižnega postopka še ni bilo izdano, a je bil pravni posel s strani upravne enote odobren in ni bilo v ničemer kršeno pravilo vrstnega reda, pretirano strogo. Opozarja na odločitev v zadevi CDn 340/2017. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je odločalo o predlogu za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja pri večjem številu nepremičnin. Predlog je zavrglo, ker je bil formalno pomanjkljiv, saj mu niso bile priložene vse listine, ki bi mu morale biti v konkretni zadevi priložene (prvi in drugi odstavek 142. člena ZZK-1). ZZK-1 sicer omogoča, da udeleženec v takšnem primeru naknadno, v ugovornem postopku, odpravi formalno pomanjkljivost; če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar tako, da ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1). Če je tak (naknadno popravljen) predlog popoln, zemljiškoknjižni sodnik sklep o zavrženju predloga spremeni in vpis dovoli. Vendar to načeloma velja le, če je mogoče predlog dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.

5. Sodišče prve stopnje je to pravilno upoštevalo in ugovoru predlagatelja ni ugodilo, saj je predlog dopolnil s soglasjem, ki je bilo izdano že po začetku predmetnega postopka. Pritožba neutemeljeno očita drugače. Stališče, da zakonska dikcija listine, ki jih je mogoče v ugovornem postopku priložiti predlogu za vpis, opredeljuje po vsebini in ne po datumu nastanka, ne drži. Besedilo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 se glasi: Zemljiškoknjižni sodnik odloči po 4. točki prvega odstavka tega člena1 tudi, če je vložen ugovor iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona, ki so mu v skladu s 1., 2. ali 3. točko četrtega odstavka 146. člena tega zakona priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu. Zakon torej določa, da zemljiškoknjižni sodnik ugodi ugovoru in dovoli vpis, če so predlogu naknadno priložene listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu. Že predlogu samemu pa bi bile lahko priložene le, če so tedaj (njegovi ob vložitvi) že obstajale.

6. Ne drži niti očitek, da je stališče sodišča v konkretnem primeru prestrogo. Zadeva ni primerljiva z zadevo, na katero opozarja pritožba. Nepremičnine, ki so predmet postopka, se namreč nahajajo na zavarovanem območju Krajinski park Pivška presihajoča jezera, za katerega veljajo določila ZON in ki določa, da je pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli na nepremičninah na zavarovanih območjih možna le s soglasjem upravne enote (86. člen ZON). Gre ukrep varstva naravnih vrednot (glej 3.6 oddelek zakona), ki je v javnem interesu in pravni promet z nepremičninami na zavarovanih območjih pogojuje s soglasjem upravne enote. Predlagatelj ob vložitvi predloga, torej v trenutku, od katerega naj bi učinkoval vpis (5. člen ZZK-1) takšnega soglasja ni imel, kar pomeni, da pogoji za vpis niso bili izpolnjeni.2

7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Da torej spremeni odločitev zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika tako, da vpis dovoli. 2 Zadeva CDn 340/2017 je bila v tem pogledu specifična, saj ni šlo za naknadno pridobljeno soglasje, temveč se je z naknadno listino izkazalo, da predlagateljica ni bila dolžna plačati davka na promet nepremičnin.