Jedro

Taka določitev začetka teka plačila zvišane preživninske obveznosti je v nasprotju z določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "I. Toženčeva preživninska obveznost do tožnice določena s sodbo Okrožnega sodišča P 233/2002 z dne 2. 7. 2003, ki je bila z obvestilom CSD nazadnje valorizirana v znesku 83,95 EUR se zviša na znesek 170,00 EUR (sto sedemdeset 00/100) mesečno. Zvišano preživninsko obveznost je toženec dolžan plačevati od 27. 1. 2017 dalje na račun njene matere R. B. T., in sicer zapadle in neplačane preživninske obroke v roku 15 dni od prejema te sodbe, vnaprej dospevajoče mesečne preživninske obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji, od takrat dalje pa v zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti preživninskega zneska do plačila.

V presežku do vtoževane preživnine v znesku 220,00 EUR mesečno se zavrne zahtevek tožeče stranke.

Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pravdnega postopka."

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S citirano sodbo je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost toženca iz zneska 83,95 EUR zvišalo na znesek 200,00 EUR mesečno, ki jo je toženec dolžan začeti plačevati v roku 15 dni po prejemu sodbe, vnaprej dospevajoče mesečne preživninske zneske pa do vsakega 15 v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). V presežku glede teka zakonskih zamudnih obresti in do vtoževane preživnine do zneska 220,00 EUR mesečno je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške.

2. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je zmotna odločitev prvostopnega sodišča glede začetka teka plačila preživnine. Določba 131.c člena v zvezi s 132. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je jasna, in sicer da se lahko preživnina zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba. V danem primeru je to 27. 1. 2017 in od navedenega dne dalje je toženec dolžan plačevati zvišano preživnino, in sicer zapadlo ter neplačano preživnino v roku 15 dni od prejema sodbe, bodoče preživninske obroke pa vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru plačilne zamude pa je toženec dolžan plačati še zakonske zamudne obresti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni v skladu s pritožbenimi izvajanji, podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem delu. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi določitve preživnine nad zneskom 140,00 EUR mesečno. Izpostavlja, da toženec dejansko sedaj prejema mesečno 730,00 EUR mesečnih prihodkov in je lastnik obdelovalne kmetijske zemlje in gozda v majhnem obsegu, česar pa zaradi svoje bolezni ne more obdelovati. Sicer drži, da je bila hčerka v času določitve preživnine stara eno leto, sedaj pa je stara 16 let in hodi v srednjo šolo, kar je povečalo njene stroške preživljanja. So se pa tudi razmere na strani toženca spremenile, ker ima še enega otroka, katerega je tudi dolžan preživljati. Njegova trenutna partnerica pa je v porodniškem staležu. Denarja od kmetijskih zemljišč (tega je porabil za plačevanje preživninske obveznosti in za obnovo hiše), ki jih je prodal v letu 2010, tudi nima več in navedena sredstva tako ne morejo biti razlog za zvišanje preživnine. Nadalje pritožba opravi primerjavo med prihodki na posameznega člana v družini tožnice in v družini toženca z zaključkom, da bodo v primeru tako visoke preživninske obveznosti sredstva za preživljanje njegove družine nižja od sredstev, s katerimi razpolaga družina tožnice. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v skladu s pritožbenimi izvajanji, podrejen pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za ugoditev pritožbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Materialnopravno podlago za zvišanje preživninske obveznosti določa določba 132. člena ZZZDR. Ta določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Po določbi 129. člena ZZZDR pa se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Podrobnejše okoliščine za odmero preživnine pa določa določba 129.a člena ZZZDR. Pri določitvi preživnine je temeljno vodilo korist otroka.

7. Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih določb je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da so se tako spremenile potrebe tožnice (v času določitve preživnine je bila tožnica 1-letni otrok, sedaj pa je 16-letna dijakinja, ki obiskuje srednjo šolo izven kraja bivanja), da te narekujejo spremembo z izvršilnim naslovom že določene preživnine. Pri taki odločitvi je prvostopno sodišče tudi pravilno presodilo, da stroški preživljanja tožnice znašajo nekaj nad 500,00 EUR mesečno. Nasprotna pritožbena izvajanja, ki zgolj nasprotujejo navedeni ugotovitvi mesečnih življenjskih stroškov 16-letnega dekleta - dijakinje, so neutemeljena. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da prodaja kmetijskih zemljišč po tožencu v letu 2010 (za zemljišča je toženec prejel kupnino v višini 8.000,00 EUR) ne more vplivati na odločitev o zvišanju preživnine, ker je toženec ta sredstva že porabil za preživljanje tožnice in svoje družine. Zraven tega so tudi na strani toženca nastopile nove okoliščine, in sicer ima še enega mladoletnega otroka, katerega je tudi dolžan preživljati. Toženčevi dohodki iz naslova plače in invalidnine pa so se dejansko nominalno zvišali iz zneska 560,00 EUR na 730,00 EUR mesečno, pri čemer pa je potrebno tudi upoštevati, da so se v navedenem obdobju (od leta 2003 pa do leta 2017) zaradi inflacijskih gibanj povečali tudi življenjski stroški. Ob tehtanju navedenih okoliščin (tožnica je sedaj 16 letno dekle - dijakinja, toženec ima še enega otroka, realno pa ne zasluži dosti več, kot pa v času določitve preživnine) pritožbeno sodišče zaključuje, da je preživninsko obveznost potrebno zvišati na znesek 170,00 EUR mesečno. Z navedenim zneskom se v obravnavanem primeru izpolnjuje načelo koristi otroka, zvišana preživninska obveznost pa tudi ne dosega zneska, zaradi katerega bi bilo huje oteženo preživljanje toženca in njegove nove družine. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke so neutemeljena.

8. Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila dne 27. 1. 2017 uveljavljala zvišanje preživnine od 27. 1. 2017 dalje, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske zneske je toženec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve sodbe, v bodoče v plačilu dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu vnaprej. Sodišče je z izpodbijano sodbo tožnici sicer zvišalo preživnino na znesek 200,00 EUR mesečno z zapisom, da jo je toženec dolžan plačevati "na račun njene matere v roku 15 dni od prejema te sodbe, vnaprej dospevajoče mesečne preživninske zneske pa do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec". Taka določitev začetka teka plačila zvišane preživninske obveznosti je v nasprotju z določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. V skladu s citirano določbo pa je tožnica tudi zahtevala plačilo preživnine s pravilnim nadaljnjim zahtevkom, da je toženec dolžan zapadlo zvišano preživnino plačati v roku 15 dni od prejema sodbe, vnaprej dospevajoče mesečne preživninske zneske pa do vsakega 15 dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo glede začetka plačila zvišane preživninske obveznosti ter glede teka zakonskih zamudnih obresti spremenilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka oziroma je te saniralo z izpodbijano sodbo, je o pritožbah odločalo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s 413. členom ZPP.