Jedro

Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor upnika zoper sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 15.9.2015. Navedlo je, da je upnikova pritožba (ki jo je naslovil kot ugovor) prepozna, saj je vložena po poteku pritožbenega roka.

2. Zoper navedeni sklep se upnik pritožuje zaradi bistvenih kršitev določbo stečajnega in pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZFPPIPP v 127. členu določa, da je rok za pritožbo 15 dni. Po splošnem pravilu ta rok teče od objave sklepa na spletnih straneh AJPES (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP ). Izjema je osebna vročitev, pri kateri teče rok za pritožbo od vročitve sklepa (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre.

5. Eno izmed temeljnih načel v postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti zaradi specifičnosti le-teh (veliko število strank postopka) osebna vročitev sodnih pisanj strankam postopka ni pravilo, pač pa izjema (primerjaj drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Osebna vročitev je zato nadomeščena z javno objavo sodnih pisanj (pa tudi drugih vlog, za katere ZFPPIPP tako določa) na spletnih straneh AJPES-a po 122. členu ZFPPIPP. Omenjeni način objavljanja sklepov nalaga strankam, da dogajanje v stečajnem postopku spremljajo in sledijo objavam na spletnih straneh. Objava ima po četrtem odstavku 122. člena pozitivni publicitetni učinek - z objavo sklepa je stranki dana možnost seznaniti se z vsebino sklepa. Po poteku osmih dni pa velja neizpodbitna domneva, da se je stranka (in tudi druge osebe) seznanila z vsebino odločbe. Zaradi opisanega načina vročanja je rok za vložitev pritožbe po ZFPPIPP daljši kot po prej veljavnem ZPPSL (8 dni), ni pa mogoče sprejeti pritožnikove razlaga, da se zaradi določbe četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP za 8 dni podaljša v 127. členu določen 15 dnevni pritožbeni rok za pritožbo. Povedano drugače: zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka, kot to zmotno meni pritožnik.

6. Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da mora sodišče paziti na roke tudi pri prijavi terjatev s stečajnem postopku, vendar to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Upnik namreč priznava, da je pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 15.9.2015 vložil 6.10.2015, to pa je po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, ki teče od objave sklepa. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da je upnik pritožbo vložil prepozno, zaradi jasne določbe ZFPPIPP pa sodišče drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni moglo sprejeti.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo na tiste pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).