Jedro

Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo izbrisne tožbe pri stavbni pravici št. 516/2 k.o. N., ker je ugotovilo, da ni predlagana zaznamba tožbe za izbris vknjižbe prenosa stavbne pravice, ampak za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z izpodbijanima sklepoma je zemljiškoknjižna sodnica ugodila ugovoru in sklep spremenila tako, da je dovolila predlagani vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist predlagateljice M., in sicer na podlagi potrdila Okrožnega sodišča v Novi Gorici z opr. št. P 1 in tožbe v tej zadevi z dne 28.11.2007. Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožujeta nasprotna udeleženka P., d.o.o. (imetnica stavbne pravice) in udeleženka G. d.d.-v likvidaciji (zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, na kateri je ustanovljena stavbna pravica), ki opozarjata, da tožbeni zahtevek pod točko 2 ni izbrisna tožba, ampak zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, pod točko 3 pa je zahtevek sicer podoben vsebini izbrisne tožbe, vendar ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, in sicer ugotovitve neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov. Poleg tega v listini, ki je podlaga za dovoljeni vpis, tj. v tožbi z dne 28.11.2007, nepremičnine niso označene s podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, ampak z vložnimi številkami, ki tudi pred novelo ZZK-1C niso bile identifikacijski znak nepremičnin in bi zato te morale biti označene s podatki o številkah parcel in katastrski občini.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvo izbrisne tožbe po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je, da se zaradi nezakonite vknjižbe, ki je posledica neveljavne materialnopravne podlage vpisa, vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V konkretnem primeru je to izbris stavbne pravice v korist družbe P. d.o.o. po pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, kot je zahtevano v tožbi, ki jo je predlagateljica vložila pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici v postopku pod opr. št. P 1, zaradi česar pritožnici ne moreta uspeti s trditvijo, da pogoji za zaznambo izbrisne tožbe niso izpolnjeni, ker naj bi bil tožbeni zahtevek zaradi tega, ker naj ne bi vseboval vseh njenih elementov, le podoben vsebini izbrisne tožbe.

Pritožnici se neuspešno sklicujeta tudi na nepravilno navedbo nepremičnine, na katero se nanaša vpis, v listini, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je namreč v novejši sodni praksi preseženo – ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Predlaganega vpisa zato ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine, ki pa v konkretnem primeru ni podan. Predlagani vpis se namreč nanaša na stavbno pravico št. 516/2 k.o. N., ki je vpisana pri parceli št. 516/2 k.o. N., pri čemer je bil vpis izveden pod Dn. št. 1, stavbna pravica pa je bila pred spremembo evidentiranja nepremičnin v zemljiški knjigi vpisana v vl. št. 1, kar je oboje razvidno iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska za to pravico. Hkrati pa se tudi tožbeni zahtevek v navedeni pravdni zadevi nanaša na ugotovitev lastninske pravice na parceli št. 516/2 k.o. N., obremenjeni s stavbno pravico, vpisano v vl. št. 1, na izbris vpisov pod dn. št. 1 in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov pri navedeni nepremičnini. Glede na ujemajoče se podatke o številki parcele, katastrski občini, številki vložka in dn. št. vpisa stavbne pravice, tako dvom o identiteti nepremičnine ni podan in je zato odločitev sodišča o dovolitvi predlaganega vpisa pravilna. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo, skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.