Jedro

Ker tožnik ni bil stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je dne 5. 6. 2006 izdala tožena stranka investitorju A. za postavitev bazne postaje B. na zemljišču parc. št. ... k.o. C. pod tam navedenimi pogoji.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da tožnik v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca in mu gradbeno dovoljenje tudi ni bilo vročeno. Zato zanj tudi ni pričel teči rok za vložitev pritožbe oziroma tožbe v upravnem sporu. Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Tožnik je zoper gradbeno dovoljenje z dne 5. 6. 2006 sicer vložil pritožbo, tožena stranka pa je v nasprotju z Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o splošnem upravnem postopku tožniku odgovorila le z dopisom (z dne 2. 10. 2006). Tožnikovo vlogo bi morala šteti za pritožbo oziroma za predlog za obnovo postopka in v skladu s to ugotovitvijo nadalje postopati. Šele nato bi tožnik imel možnost kot stranka tako odločitev izpodbijati tudi v upravnem sporu.

3.Tožnik v pritožbi zoper sodbo navaja, da niti on niti njegova pravna prednica nista bila stranki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, iz katerega med drugim izhaja, da zaradi gradnje ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb, morebitno škodo pa trpi investitor. Njegova lastnina je zaradi gradbenega dovoljenja izgubila na vrednosti. Kot ekspertno mnenje prilaga fotografije, ki naj bi prikazovale škodo na njegovem zemljišču. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka sklicuje na navedbe v odgovoru na tožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporen položaj tožnika kot stranskega udeleženca v upravnem postopku, ki je bil končan z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 5. 6. 2006. 7. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za postavitev bazne postaje B. je na prvi stopnji (v enostopenjskem postopku) odločala tožena stranka na podlagi prvega odstavka 24. člena ZGO-1, saj gre za objekt državnega pomena.

8. ZGO-1 v določbah 62. člena jasno določa, kdo je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranka (oziroma stranski udeleženec). Tožnik glede na določeno vplivno območje v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, zato mu gradbeno dovoljenje tudi ni bilo vročeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da upravni akt (gradbeno dovoljenje), ki ga tožnik izpodbija s tožbo, očitno ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist, zato je ob pravilni uporabi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS tožbo utemeljeno zavrglo.

9. Tožnik je zoper sporno gradbeno dovoljenje sicer vložil pritožbo, vendar odločitev o njej ni predmet tega upravnega spora. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno pojasnjuje, da bi tožena stranka morala tožnikovo pritožbo šteti kot predlog za obnovo postopka in ga pozvati, da predloži ekspertno mnenje, iz katerega bi izhajalo, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Glede na določbo prvega odstavka 70. člena ZGO-1 pritožba zoper gradbeno dovoljenje, ki ga na prvi stopnji izda ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (enostopenjski postopek), ni možna. Lahko pa v takem primeru oseba, ki meni, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in da bi morala biti v postopku udeležena kot stranski udeleženec, vloži predlog za obnovo postopka, seveda ob pogojih, ki so določeni v tretjem odstavku 70. člena ZGO-1. 10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006).