Jedro

Ker je tožečo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena ZPP, opravilo vročitev naloga in opomina za plačilo sodnih taks pooblaščencu, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) ugotovilo, da taksni zavezanec A. d.o.o. v predpisanem roku od prejema taksnega opomina ni plačal dolžne takse za sodbo in pritožbo. Na podlagi 5. odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom istega zakona je sodišče odločilo, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 66.500,00 SIT in kazensko takso v višini 50 % pribitka na dolžno takso v znesku 33.250,00 SIT. Na podlagi 30. člena ZST je sodišče izvajalcu plačilnega prometa naročilo, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 99.750,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da mora v primeru, če na transakcijskemu računu taksnega zavezanca ni kritja, izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine preje navedenega zneska prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskemu računu.

Taksni zavezanec s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da stranki opomin za plačilo sodnih taks ni bil dostavljen ter, da odvetnik ni taksni zavezanec. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Ker je s 1.1.2007 začel veljati in se uporabljati ZUS-1, je bilo treba s tožnikovo pritožbo, ki je bila vložena v letu 2006, ravnati po 2. odstavku 107 člena ZUS-1. Skladno s to odločbo se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožbe po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, in v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Ker je v obravnavani zadevi sporen sklep izdan na podlagi 1. odstavka 30. člena ZST zoper katerega je glede na določbo 2. odstavka 30. člena ZST dovoljena posebna pritožba, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije,vloženo pritožbo obravnavalo kot pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - u.p.b.), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, v določbi 1. odstavka 137. člena določa, da se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca pisanja vročajo pooblaščencu. Ker je tožečo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s citirano določbo 1. odstavka 137. člena ZPP, dne 8.4.2006 opravilo vročitev naloga in opomina za plačilo sodnih taks pooblaščencu, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da stranka opomina ni dobila. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa kot taksni zavezanec navedena tožeča stranka (1. in 2. odstavek 3. člena ZST), je tožbena navedba, da odvetnik ni taksni zavezanec brezpredmetna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.