Jedro

Le trditve o pristranskosti posameznega sodnika, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhno sodišče, ne morejo utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti, temveč lahko pomenijo le razlog za izločitev sodnika v skladu s 70. členom ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Cerknici je v teku pravdni postopek zaradi izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, podrejeno zaradi ugotovitve lastninske pravice. Toženec z vlogo z dne 23. 11. 2015 predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, kar obširno utemeljuje s trditvami o nezakonitem in nepristranskem postopanju sodnice A. A. Zaradi majhnosti Okrajnega sodišča v Cerknici namreč izločitev navedene sodnice in predsednice sodišča B. B. ne bi bila zadosten ukrep.

2. Predlog je bil vročen tožnikoma, ki predlagata njegovo zavrnitev.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank, in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Prenos krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatično za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženec ne zatrjuje. Le trditve o pristranskosti posameznega sodnika, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhno sodišče, ne morejo utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti, temveč lahko pomenijo le razlog za izločitev sodnika v skladu s 70. členom ZPP.

7. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP, za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zakonske mehanizme v skladu z Zakonom o sodiščih in Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki segajo na področje sodne uprave.

8. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.