Jedro

Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Celju obdolžena A. A. in B. B. spoznalo za kriva kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Izreklo jima je pogojni obsodbi z določenima kaznima deset mesecev zapora in s preizkusnima dobama v trajanju dveh let. Odločilo je o stroških kazenskega postopka. Na podlagi tretjega (pravilno: drugega) odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovance s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo, tj. vključno z zahtevkom oškodovanca C. C. v višini 5.813,50 EUR s pripadki.

2.Zoper sodbo so se pritožili pooblaščenci oškodovanca C. C., kot so uvodno navedli, glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku in v povezavi s tem tudi glede izreka kazenske sankcije. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženima v solidarno plačilo naloži 5.813,50 EUR, kot je s premoženjskopravnim zahtevkom zahteval oškodovanec, odločbo o kazenski sankciji pa naj spremeni tako, da obdolženima v pogojnih obsodbah določi dodatni pogoj po tretjem odstavku 57. člena KZ-1, tj. da v roku dveh let povrneta škodo, ki jo je utrpel oškodovanec.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po prvem odstavku 100. člena ZKP se premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, na predlog upravičenca lahko obravnava v kazenskem postopku, vendar ob pogoju, da se s tem kazenski postopek ne zavleče preveč, kar bi bilo v neposrednem nasprotju z imperativom iz 15. člena ZKP. Upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka mora svoj zahtevek določno označiti in zanj predložiti dokaze (tretji odstavek 102. člena ZKP), kar pomeni, da je na njem tosmerno trditveno ter dokazno breme. Enako velja za uveljavljanje vprašanj, povezanih s premoženjskopravnim zahtevkom, v pritožbenem postopku. Kadar podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage ne za popolno niti za delno razsojo, kazensko sodišče napoti oškodovanca na pot pravde s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom (drugi odstavek 105. člena ZKP).

5.Spisovni podatki razkrivajo, da je oškodovanec C. C. premoženjskopravni zahtevek priglasil v obsegu in višini, kot izhaja iz tožbe z dne 13. 9. 2016, vložene pri Delovnem sodišču v Mariboru (priloga C2). Omenjeno sodišče je 9. 12. 2016 izdalo zamudno sodbo zoper toženo stranko Č., d. o. o. (priloga C1), s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke (oškodovanca) ugodilo. Iz podatkov spisa je nadalje mogoče sklepati, da je na podlagi zamudne sodbe pri Okrajnem sodišču v Celju tekel izvršilni postopek I 640/2017 zaradi izterjave 3.820,60 EUR s pripadki (priloga C3). Nad družbo Č., d. o. o., je bil dne 9. 3. 2018 začet stečajni postopek (list. št. 335). Drugih relevantnih podatkov (v skladu s trditvenim bremenom) pa pritožniki ne zatrjujejo.

6.Dejstvo, da oškodovanec že razpolaga z izvršilnim naslovom za svojo terjatev, tj. s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru v zadevi Pd 343/2016, sicer ni kategoričen razlog za napotitev oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo. Zahtevek je bil namreč podan zoper obdolžena kot direktorja oziroma dejanskega poslovodjo v družbi Č., d. o. o., ne zoper pravno osebo, kar pomeni, da v smislu pasivne legitimacije ni enačaja.

Kot izhaja iz neizpodbijanega dela sodbe, sta obdolženca s svojimi ravnanji izpolnila zakonske znake očitanega jima kaznivega dejanja, kjer vznika temelj njune odškodninske odgovornosti. Vendar premoženjskopravnemu zahtevku ne bi bilo dopustno ugoditi (vsaj v celoti ne), če bi oškodovanec na podlagi sodbe Pd 343/2016 ali pa v izvršilnem postopku bodisi v stečajnem postopku St 363/2018 prejel (vsaj delno) poplačilo identične terjatve, s čimer bi mu bila škoda, povzročena s kaznivim dejanjem, (vsaj delno) povrnjena.

Teh okoliščin pooblaščenci v pritožbi niso zatrjevali, še manj izkazali. Nepojasnjeno ostaja, ali je oškodovanec prejel kakšno izplačilo, saj je navkljub skoraj celotnem uspehu oškodovanca v delovnem sporu za znesek 5.813,50 EUR s pripadki tekel izvršilni postopek zgolj zaradi izterjave 3.820,60 EUR s pripadki. Nejasno je tudi, kakšen je bil izplen izvršilnega postopka, prav tako pa tudi, ali je oškodovanec terjatev prijavil v stečajem postopku zoper pravno osebo in kakšen je bil rezultat tega postopka. Če je na podlagi sodbe delovnega sodišča izkazana višina terjatve, pa niso v zadostni meri razjasnjene okoliščine (ne)plačila terjatve.

7.Načelo dispozitivnosti pritožbenega postopka od pritožnikov zahteva, da svoje pritožbene trditve, v konkretnem primeru, da bi bilo oškodovancu v kazenskem postopku potrebno prisoditi celoten premoženjskopravnih zahtevek, utemeljijo z ustreznimi dokazili. Ker tega niso naredili, sodišče druge stopnje pa odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne presoja po uradni dolžnosti, je na dlani, da bi natančno ugotavljanje in raziskovanje obsega premoženjskopravnega zahtevka, ki bi mu bilo mogoče ugoditi na zanesljivi podlagi, preveč zavleklo ta kazenski postopek. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je oškodovanca z zahtevkom napotilo na pravdo, kjer se bodo lahko naslovila tudi nakazana sporna vprašanja, vendarle pravilna, drugačna pritožbena izvajanja pa niso utemeljena.

8.Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje obdolžencema v pogojnih obsodbah določiti posebni pogoj (povrniti škodo oškodovancu), so neupoštevne že iz razloga, ker sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločb o premoženjskopravnem zahtevku, objavi sodbe in stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP), ne pa tudi zaradi odločbe o kazenskih sankcijah.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP). Ex offo preizkus izpodbijane sodbe je bil ob obravnavanju pritožbe oškodovanca izključen (prvi odstavek 383. člena ZKP).

10.Pooblaščenci s pritožbo niso uspeli, zato je pri oškodovancu podana obveznost plačila sodne takse kot stroška tega pritožbenega postopka. Višino sodne takse bo odmerilo prvo sodišče.

-------------------------------

1Prim. sodbo VS RS I Ips 90067/2010 z dne 14. 7. 2017 (tč. 32 obrazložitve).

2Prav tam.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 196 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.