Jedro

Števila pismenk v kitajskem prevodu ni mogoče enačiti s številom besed.

Najprimernejša in najbolj skladna z določbami Pravilnika je metoda, da se prevod v kitajščino ovrednoti po številu znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih (po pravilu, da 1.500 znakov tvori eno stran).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek "2.841,64 EUR" nadomesti z zneskom "851,55 EUR"; v II. točki izreka pa se znesek "3.641,64 EUR" nadomesti z zneskom "1.651,55 EUR".

II. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških tožnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku naložilo, da v roku 15 dni doplačal 2.841,64 EUR predujma za nagrado in stroške sodne tolmačke za kitajski jezik (I. točka izreka). Slednji je priznalo nagrado za opravljen prevod listin v kitajski jezik v znesku 3.622,35 EUR, poštne stroške (3,18 EUR in 1,11 EUR) ter stroške kopiranja (15,00 EUR), skupaj 3.641,64 EUR. Odredilo je ustrezna izplačila (II. do VI. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik po pooblaščenki. Navaja, da ga je sodišče prve stopnje že pozvalo k založitvi predujma za stroške prevodov (v znesku 800,00 EUR), kar je tudi plačal. Štel je, da je s tem svojo obveznost "v zvezi z vloženo tožbo" izpolnil. Prevodov s strani sodišča ni prejel. Ne more preveriti, ali je dejansko delo pravilno opravljeno in obračunano glede na pravilnik za tolmače. Sodišče prve stopnje je v drugem odločanju priznalo nagrado glede na število besed v kitajščini (v višini 3.641,64 EUR) ter tožniku naložilo doplačilo predujma (v znesku 2.841,64 EUR). Ta odločitev je za tožnika presenečenje. Pred tem s strani sodišča ni bil seznanjen o kakšni spremembi glede plačila za te prevode. Menil je, da bo nagrada obračunana na podlagi veljavnega pravilnika in da bo založeni predujem zadostoval. Smiselno navaja, da odmerjena nagrada in višina predujma, ki ga je treba doplačati, nista pravilna. Če bi bil že v času izdaje prvega sklepa s strani sodišča opozorjen, da se obračun "ne bo opravil po obstoječem pravilniku" ter da bo treba založiti predujem v tej višini, bi imel možnost, da razmisli, ali bo ta predujem plačal ali ne. Te možnosti sedaj nima več. Po mnenju tožnika breme plačila razlike predujma ne more iti "v škodo" tožnika. Sodišče bi se moralo predhodno prepričati, kako bo obračunan prevod v kitajski jezik, in tožnika opozoriti na drugačen način obračuna nagrade. Tega ni storilo. Zato gre lahko to plačilo le v breme sodišča. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da pripada sodnemu tolmaču za pisno izdelavo prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik nagrada v višini 41,00 EUR za eno stran (2. točka prvega odstavka 43. člena). Šteje se, da ima ena stran 1500 znakov brez presledkov (drugi odstavke 43. člena). V Pravilniku ni določeno, ali se pri tem upošteva znake izvornega besedila ali znake prevoda.

5. Po sklepu sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2021 je sodna tolmačka A. A. v kitajski jezik prevedla tožbo s prilogami, poziv za odgovor na tožbo in sklep, da tretji toženec imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Izdelane prevode je predložila sodišču prve stopnje 3. 11. 2021 in priglasila nagrado glede na število besed oziroma pismenk v kitajskem prevodu (skupno 22.087). Predlagala je, da se 250 besed oziroma pismenk šteje za eno stran. Ta kriterij števila besed naj bi bil splošno sprejet v gospodarstvu. Po tem ključu bi njen prevod znašal 88,35 strani.

6. V prvem odločanju (s sklepom z dne 17. 1. 2022) je sodišče prve stopnje njen stroškovnik interpretiralo tako, da je omenjeno število besed oziroma pismenk v kitajskem prevodu (22.087) štelo kot število znakov in jih po pravilu iz drugega odstavka 43. člena Pravilnika (da 1.500 znakov tvori eno stran) pretvorilo v 14,72 strani. Za vsako stran je priznalo tolmački 41,00 EUR nagrade, skupaj 603,52 EUR. Ta odločitev je bila po pritožbi tolmačke razveljavljena. Pritožbeno sodišče je v svojem sklepu z dne 15. 3. 2023 zapisalo, da je v tej zadevi smiselno, da se prevod ovrednoti glede na število znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih.

7. Tega napotka sodišča prve stopnje ni upoštevalo. V drugem odločanju je izhajalo iz števila besed oziroma pismenk v kitajskem prevodu (22.087) in jih po ključu, da 250 besed tvori eno stran, pretvorilo v 88,35 strani. Ob upoštevanju, da znaša nagrada za eno stran prevoda 41,00 EUR, je tolmački priznalo 3.622,35 EUR nagrade.

8. To postopanje ni pravilno, saj števila pismenk v kitajskem prevodu ni mogoče enačiti s številom besed. Vsaka pismenka ima določen pomen, besede pa se tvorijo z različnim številom pismenk. Kot izhaja iz predloženega prevoda, je na primer besedna zveza "Okrajno sodišča v Kopru" v kitajščini zapisana s sedmimi pismenkami, beseda "sklep" z dvema, beseda "nepremičnina" pa s tremi pismenkami. Razlika je torej očitna. Najprimernejša in najbolj skladna z uvodoma navedenimi določbami Pravilnika je zato metoda, da se prevod v kitajščino ovrednoti po številu znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih (po pravilu, da 1.500 znakov tvori eno stran). Ta predlog je tolmačka podala v svoji vlogi z dne 30. 1. 2022 in ga izrecno ponovila v pritožbi zoper prvi sklep o nagradi. Z njegovo vsebino se je tožnik seznanil pred izdajo izpodbijanega sklepa o nagradi. Zaradi tega je tolmačka tudi izvedla ustrezno štetje znakov v izvornih dokumentih (skupno število znakov znaša 59.717). Tožnik pripomb v zvezi s tem ni podal. 9. Glede na navedeno gre tolmački 1.632,26 EUR nagrade za pisno izdelavo prevoda (59.717 znakov deljeno 1.500 = 39,81 strani krat 41,00 EUR) oziroma skupaj s poštnimi stroški (3,18 EUR in 1,11 EUR) ter stroški kopiranja (15,00 EUR) 1.651,55 EUR. Zaradi plačanega predujma v višini 800,00 EUR mora tožnik doplačati še znesek 851,55 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

10. Preostalim pritožbenim navedbam pa ne gre slediti. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je tožnik s plačilom predujma v višini 800,00 EUR že "izpolnil svojo obveznost v zvezi z vloženo tožbo" oziroma da breme doplačila predujma ne more iti v njegovo breme (temveč kvečjemu v breme sodišča). V prvem odstavku 146.a člena ZPP je namreč jasno določeno, da če je treba vlogo ali sodno pisanje vročiti v tujino v tujem jeziku, sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi stroške za prevod (ali predloži overjeni prevod vloge oziroma sodnega pisanja v jezik, v katerem bo vloga oziroma sodno pisanje lahko vročeno). Breme založitve predujma za stroške prevoda predmetnih listin je zato na tožniku.

11. Odločitev o pritožbenih stroških tožnika temelji na določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP.