Jedro

Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

3. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 10866/2008 z dne 5. 6. 2008, s katerim je zemljiškoknjižni referent zavrnil predlog za vpis predznambe pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah par. št. 166/6, 166/14, k.o. K., z obrazložitvijo, da na pogodbi manjka podpis prodajalca.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagatelj iz razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je predlogu za vpis predznambe priložil originalno prodajno pogodbo, na kateri sta na vsaki strani podpisa prodajalca in kupca. Res je, da na zadnji strani prodajne pogodbe pod navedbo prodajalec ni podpisa, vendar se podpis prodajalca nahaja na isti strani desno spodaj. Predlagatelj meni, da predložena pogodba izpolnjuje pogoje za dovolitev vpisa predznambe pridobitve lastninske pravice, zato predlaga da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu oziroma zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Udeleženec v postopku, zemljiškoknjižni lastnik T. M., v odgovoru na pritožbo navaja, da predložena prodajna pogodba ne more biti podlaga za vpis, saj na pogodbi ni podpisa prodajalca in datuma podpisa.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na prodajni pogodbi, ki jo je predlagatelj priložil predlogu za vpis predznambe, ni podpisa prodajalca. OZ (1) v 52. členu določa obveznost pisne sklenitve pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo (prvi odstavek 57. člena OZ). Omenjena določba sicer ne opredeljuje, kakšen mora biti podpis strank in kje mora stati, vendar pa iz ustaljene prakse sklepanja pogodb izhaja, da se v primeru, ko je za podpis pogodbene stranke predvideno posebno mesto na koncu pogodbe, stranka podpiše na to mesto. Podpis je simbol, ki pisno potrjuje izjavo volje pogodbene stranke za sklenitev pravnega posla. Po oceni pritožbenega sodišča podpisi kupca in prodajalca na vsaki strani pogodbe spodaj ne izražajo volje za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Gre le za parafe, skrajšane podpise strank, ki izkazujejo, da sta stranki prebrali vsebino pogodbe. Ker na črti, predvideni za podpis prodajalca, ni podpisa, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da predložena prodajna pogodba ni listina, na podlagi katere se dovoli predznamba (3. točka prvega odstavka 49. člena ZZK-1 (2)).

Pritožbeno sodišče zaključuje, da niso podani razlogi, s katerimi dolžnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP (3)). Ob upoštevanju načela potrebnosti (155. člen ZPP) pa mora tudi nasprotni udeleženec sam kriti svoje pritožbene stroške, saj z vložitvijo odgovora na pritožbo ni vsebinsko prispeval k odločitvi v tej zadevi.

(1) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/07).

(2) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 in nasl.).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.).