Jedro

Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR), je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo toženka uveljavlja s trditvijo, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in da ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti, ni pravno upošteven pritožbeni razlog. Višje sodišče je na ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in da toženka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, vezano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 662,83,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 600,00 EUR od 18. 12. 2021 do plačila, od zneska 34,34 EUR od 16. 2. 2022 do plačila in od zneska 28,49 EUR od 31. 5. 2022 do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe), in odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je laično pritožbo vložila toženka. Trdi, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba. Tožnica je za naročeni in prevzeti gradbeni material toženki izstavila račun št. 000-016685 z dne 17. 11. 2021 v znesku 1.711,45 EUR. Toženka ga je z zamudo le delno plačala (in sicer 11. 3. 2022 in 11. 5. 2022), obveznost plačila še sedmih s strani tožnice izdanih računov pa je toženka izpolnila prepozno. Sodišče prve stopnje je ugodilo tako zahtevku za plačilo glavnice kot za plačilo obračunanih zapadlih obresti.

6. Višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da je mogoče sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR1), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka2 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava3. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo toženka uveljavlja s trditvijo, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in da ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti, ni pravno upošteven pritožbeni razlog. Višje sodišče je na ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in da toženka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, vezano.

7. Zgolj v pojasnilo višje sodišče le še dodaja, da iz listin v sodnem spisu izhaja, da toženka v pravdnem postopku (po razveljavitvi sklepa o izvršbi) na tožničine trditve v dopolnitvi tožbe ni obrazloženo odgovorila (čeprav je bila o tem v pozivu z dne 28. 9. 2022 poučena). Trdila je zgolj, kar trdi sedaj v pritožbi. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da s strani tožnice navedenih dejstev toženka ni prerekala oziroma jih je priznala (prim. 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).4

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

1 Prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. 2 Iz drugega odstavka 339. člena ZPP. 3 Prvi odstavek 458. člena ZPP. 4 Prim. prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP, glej 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.