Jedro

V 4. točki tarifne št. 39 Odvetniške tarife je izrecno določeno, da odvetnik obračuna sestavo kratkega dopisa in obvestila le, če ta ni zajet v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V skladu z navedeno tarifno številko se torej obračuna 20 točk za sestavo kratkega dopisa ali obvestila le v primeru, kadar je to samostojna storitev, ne pa v primerih, ko je ta zajeta v drugih tarifnih številkah, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni za tožnico povrniti stroške postopka v višini 319,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z izpodbijanim sklepom v delu, kjer ji sodišče ni priznalo priglašenih stroškov za poslanih 9 dopisov, ki jih je pooblaščenka tožnice le-tej poslala. Sodišče ni posebej zavrnilo višjega zahtevka tožnice za povrnitev stroškov in tako iz obrazložitve sklepa izhaja le, da sodišče tožnici ni priznalo stroškov za 9 dopisov. Meni, da je sodišče napačno uporabilo Odvetniško tarifo, in sicer 4. točko tarifne št. 39 OT. Dopisi, poslani tožnici so bili nujno opravilo za ta spor, saj je z njimi bila tožnica obveščena o pomembnih dejanjih v postopku, s katerimi stranka mora biti obveščena. Če pooblaščenka tožnice ne bi seznanila z vabili, z izvedenskim mnenjem, pozivi sodišča, vlogami nasprotne stranke in končno sodbo, kar vse sodišče vroča le pooblaščenki, potem bi bila tožnici kršena pravica do izjave, ki je osnovna pravica v postopku in seveda tudi pravica sodelovati na obravnavi in končno pravica do pravnega sredstva. Z dopisom z dne 13. 5. 2020 je bil tožnici vročen odgovor na tožbo, z dopisom z dne 3. 2. 2021 je bilo tožnici vročeno vabilo za narok, z dopisom z dne 1. 4. 2021 je bilo tožnici vročeno obvestilo sodišča o preklicu naroka in poziv sodišča, ali tožnica soglaša s podajo pisne izjave, z dopisom z dne 14. 4. 2021 je bil tožnici vročen poziv sodišča, da poda pisno izjavo in soglasje, da izvedenec pridobi njen zdravstveni karton, z dopisom z dne 17. 6. 2021 je bil tožnici vročen sklep o postavitvi izvedenca, z dopisom z dne 1. 9. 2021 je bilo tožnici vročeno izvedensko mnenje, z dopisom z dne 17. 9. 2021 je bila tožnici vročena vloga tožene stranke o tem, da se z izvedenskim mnenjem strinja, z dopisom z dne 20. 9. 2021 je bilo tožnici vročeno vabilo na narok, z dopisom z dne 24. 11. 2021 pa je bila tožnici vročena sodba. Po mnenju pritožbe gre za dopise stranki, ki so zanjo kot tudi za sam spor bistvenega pomena, saj ne gre za neko nepomembno obveščanje stranke. Pri teh devetih dopisih gre za odvetnikovo samostojno storitev, ki ni zajeta v nobeni drugi tarifni številki OT in tako tudi ne v nagradi za sestavo tožbe. Odločitev sodišča, ki je zavrnilo stroške devetih dopisov je arbitrarna in nima podlage v odvetniški tarifi. Meni, da bi sodišče moralo ob pravilni uporabi tarifne št. 39/4 priznati tožnici in toženi stranki naložiti v plačilo tudi stroške devetih dopisov ali tedaj 9 x 20 točk, kar znaša 180 točk oziroma ob uporabi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu 90 točk + 22 % DDV. Prav tako bi moralo sodišče od zneska 180 točk priznati priglašeni strošek izdatkov za stranko v višini 2 % po tretjem odstavku 12. člena OT ali tedaj 3,6 točke in 22 % DDV. Skupaj bi tako moralo sodišče priznati tožeči stranki 93,6 točk x 0,60 ali tedaj znesek 56,16 EUR in 22 % DDV oziroma skupaj znesek 68,51 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da znesek 319,74 EUR nadomesti z zneskom 388,25 EUR in ji prizna tudi stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom posebej res ni zavrnilo višjega zahtevka tožnice za povrnitev stroškov postopka, je pa iz obrazložitve jasno razvidno, da ni priznalo stroškov za priglašenih devet dopisov, ki jih je pooblaščenka tožnice poslala njej. Sodišče prve stopnje je za takšno postopanje tudi navedlo ustrezne razloge.

6. Glede nagrade za kratke dopise in obvestila je v 4. točki tarifne št. 39 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18, v nadaljevanju: OT) določeno, da se ta nagrada prizna le, če gre za samostojno storitev. V navedenih tarifnih številkah je izrecno določeno, da odvetnik obračuna sestavo kratkega dopisa in obvestila le, če ta ni zajet v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.

7. V skladu z navedeno tarifno številko se torej obračuna 20 točk za sestavo kratkega dopisa ali obvestila le v primeru, kadar je to samostojna storitev, ne pa v primerih, ko je ta zajeta v drugih tarifnih številkah, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

8. Navedeno velja tako za tožbo in z njo povezanimi obveznostmi odvetnika, pa tudi za vsa druga opravila, ki jih mora odvetnik opraviti kot npr. zaradi priprave na narok in so že zajeta v nagradi za narok. Med drugim gre za obvestila o razpisanem naroku, preklicu (dopisi z dne 3. 2. 2021, 1. 4. 2021, 20. 9. 2021).

9. Glede na navedeno torej sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo zahtevku tožnice za odmero stroškov z dopisom stranki po 4. točki tar. št. 39 OT. Zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi skladno z 2. točko 365. člena ZPP.

10. Ker tožnica v tem postopku ni uspela, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.