Jedro

Tožnik uveljavlja nedovoljeni revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje vzrokov za tožnikovo nezmožnost za delo je v celoti le dejansko vprašanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in drugih listin v spisu ter predvsem z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bilo odločeno o (ne)zmožnosti tožnika za delo. Na podlagi medicinske dokumentacije ter neposrednega zaslišanja tožnikove osebne zdravnice je ugotovilo, da je bil vzrok tožnikove nezmožnosti za delo v obravnavanem obdobju bolezen in ne poškodba.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo "iz razlogov po 370. členu ZPP, predvsem iz razloga absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP". Navaja, da v sodbi niso navedeni razlogi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev oziroma so ti razlogi nejasni. Sodišče se ni opredelilo do statusa tožnika po 19. 11. 2001 in do njegovih navedb, da je bil bolniški stalež od tega datuma dalje še vedno posledica poškodbe. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb pritožbe, da je bil tožnik poškodovan in posledično nezmožen za delo zaradi poškodbe. Sodišče druge stopnje je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 61. in 62. členom ZDSS-1 z ugotovitvijo, da je tožnik umaknil dokazni predlog z izvedenskim mnenjem, zaradi česar se mu do tega dokaza ni bilo treba opredeljevati. V socialnih sporih velja preiskovalno načelo in načelo materialne resnice, zato se sodišče ne more sklicevati na razpolaganje strank z dokaznim gradivom.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP). Tožnik vlaga revizijo le zaradi revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vendar pri tem uveljavlja le nedovoljeni revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Vprašanje vzrokov za tožnikovo nezmožnost za delo je v celoti le dejansko vprašanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in drugih listin v spisu ter predvsem z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice. Obe izpodbijani sodbi imata dovolj obsežno in prepričljivo obrazložitev o tem, zakaj trditve tožnika, da je bil vzrok njegove nezmožnosti še vedno poškodba, ne držijo. Zato revizijske navedbe, da izpodbijana sodba nima obrazložitve o tem odločilnem - in tudi edinem spornem - dejstvu, ni utemeljena. Enako velja tudi za navedbo, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbe v tem delu.

Prvostopna sodba je bila izdana 19. 2. 2003, torej pred uveljavitvijo ZDSS-1. Po določbi drugega odstavka 84. člena ZDSS-1 se postopek v takem primeru nadaljuje po določbah prej veljavnega ZDSS. Zato so neutemeljene navedbe v reviziji o kršitvah določb ZDSS-1. Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnik ne izrecno ne smiselno ne uveljavlja. Po presoji revizijskega sodišča, ki na to pazi tudi po uradni dolžnosti, je bilo materialno pravo, ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o odločilnih okoliščinah, pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je odločitev nižjih sodišč pravilna, zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.