Jedro

V obravnavanem primeru je treba ločevati med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic in datumom pridobitve) ter izplačevanjem oziroma "dejansko realizacijo" le-teh. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka le dejansko realizirala odločbo tako, da je odločila o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine v določenem znesku na mesec. Tožena stranka z odločbama, ki sta bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, ni ponovno odločala o invalidnosti ter o sami pravici do invalidske pokojnine, temveč se odločbi nanašata na odmero in datum, od kdaj naprej se tožniku izplačuje invalidska pokojnina. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma datum njenega nastanka ter priznanja pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 29. 9. 2010 v zvezi z odločbo št. ... z dne 24. 11. 2010, da se toženi stranki naloži ponovna odmera pokojnine in da se tožniku povrnejo stroški postopka.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožnik. Navaja, da je v odločbi tožene stranke z dne 29. 9. 2010 jasno določeno, od katerega dne pripada tožniku pravica do invalidske pokojnine. V kolikor bi veljalo stališče prvostopenjskega sodišča, da je o datumu nastanka invalidnosti pravnomočno odločeno že z odločbo z dne 31. 8. 2010, bi bil to razlog za odpravo odločbe z dne 29. 9. 2010, saj bi šlo za odločanje o isti stvari. Z odločbo z dne 31. 8. 2010 ni bilo odločeno o tem, ali je bil tožnik invalid I. kategorije že pred 21. 6. 2010. Sodišče ne more biti vezano na nekaj, o čemer še ni bilo odločeno. Tožnik zastopa stališče, da upravni postopek ne pozna materialne pravnomočnosti, zato se ni mogoče sklicevati na pravnomočnost samo po sebi. Tožnik zatrjuje, da je bil dvakrat oškodovan, in sicer tako pri datumu, od kdaj mu pokojnina pripada, kot pri odmeri pokojnine. Meni, da bi mu morala pokojnina pripadati že nekaj let prej, tj. od leta 2005 dalje. Razen tega bi mu morala biti prišteta doba za čas od leta 2005 do leta 2010. Pri priznanju in odmeri invalidske pokojnine gre za dva ločena postopka in v vsakem postopku se dejstva (datum nastanka invalidnosti) ločeno dokazujejo. Ta možnost zaradi zmotnega sklicevanja na pravnomočnost tožniku ni bila dana, pri čemer je že iz predloženih dokazov (mnenje invalidske komisije) razvidno, da je invalidnost pri tožniku nastala v letu 2005. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št.... z dne 24. 11. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 29. 9. 2010, s katero je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine v znesku 476,18 EUR od 21. 6. 2010 dalje.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je invalidska komisija I. stopnje v mnenju z dne 21. 6. 2010 ugotovila, da je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije od 21. 6. 2010 dalje, torej od datuma, ko je bil tožnik pregledan pred invalidsko komisijo. Z odločbo z dne 31. 8. 2010 je bil tožnik z 21. 6. 2010 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, obenem pa mu je bila s tem dnem priznana tudi pravica do invalidske pokojnine. S citirano odločbo je bilo nadalje odločeno, da bo tožniku tožena stranka izplačevala začasno, do dokončne odmere pokojnine, akontacijo v znesku 400,00 EUR na mesec od 21. 6. 2010 dalje. Tožnik se zoper takšno odločitev ni pritožil. Zato je odločba z dne 31. 8. 2010 postala dokončna in pravnomočna. Pravnomočnost zajema izrek odločbe, v katerem je tožena stranka odločila o datumu razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in datumu pridobitve pravice do invalidske pokojnine.

Datum nastanka invalidnosti je pravotvorno dejstvo, saj so nanj glede na opredelitev pravic iz invalidskega zavarovanja vezane pravice zavarovanca. V obravnavanem primeru je čas nastanka I. kategorije invalidnosti (ta je lahko samo eden) relevanten za določitev datuma pridobitve pravice do invalidske pokojnine in izračun t. i. prištete pokojninske dobe po 200. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

Tožena stranka je na podlagi mnenja izvedenskega organa in ob upoštevanju ostalih zakonskih pogojev s pravnomočno odločbo z dne 31. 8. 2010 priznala pravico do invalidske pokojnine od dneva, ko je bila pri tožniku ugotovljena I. kategorija invalidnosti. Skladno s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. To je v obravnavnem primeru dne 21. 6. 2010, ko je I. kategorijo invalidnosti po osebnem pregledu tožnika ugotovila invalidska komisija I. stopnje, pri čemer je za ugotovitev invalidnosti pomembno, da invalidska komisija predhodno, pred oceno invalidnosti oceni, ali je zdravljenje oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz tega razloga ni mogoče slediti pritožbenemu zatrjevanju, da je že na podlagi mnenja invalidske komisije mogoč zaključek, da je invalidnost pri tožniku nastala v letu 2005. V obravnavanem primeru je treba ločevati med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic in datumom pridobitve) ter izplačevanjem oziroma "dejansko realizacijo" le-teh. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka le dejansko realizirala odločbo z dne 31. 8. 2010 tako, da je odločila o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine v znesku 476,18 EUR na mesec od 21. 6. 2010 dalje. Tožena stranka z odločbama, ki sta bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, torej ni ponovno odločala o invalidnosti ter sami pravici do invalidske pokojnine, temveč se odločbi nanašata na odmero in datum, od kdaj naprej se tožniku izplačuje invalidska pokojnina. Sodišče prve stopnje zato ni imelo nobene pravne podlage, da bi ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma datum njenega nastanka ter priznanja pravice do invalidske pokojnine in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Upoštevaje datum nastanka invalidnosti (21. 6. 2010) je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka v izpodbijanih odločbah pravilno ugotovila prišteto pokojninsko dobo in tožniku odmerila invalidsko pokojnino.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.