Jedro

Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v konkretno navedenih zadevah zavrnil iz razloga, ker je prosilec tožbo že vložil sam. Pregled zadeve pokaže, da je tožnik v navedenih postopkih vložil laično lastnoročno podpisano tožbo, kar pa ne pomeni, da ustrezne pravne pomoči za zastopanje v predmetnih postopkih več ne potrebuje.

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS Bpp 56/2020 z dne 21. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v upravnih sporih, ki se pred Upravnim sodiščem RS, na Zunanjem oddelku v Mariboru, vodijo pod opr. št. II U 527/2019, II U 446/2019 in II U 66/2019 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrne. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec zaprosil za obliko in obseg pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v upravnih sporih pod opr. št. II U 527/2019 (tožba zoper inšpekcijski ukrep), II U 446/2019 (tožba zoper ukrep gradbenega inšpektorja) in II U 66/2019 (tožba zoper sklep o davčni izvršbi).

2. Glede prosilčeve prošnje za dodelitev BPP za postopke pred sodišči druge stopnje, je Organ za BPP pojasnil, da je prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči druge stopnje preuranjena, saj sodišče še ni odločilo o tožbah, ki so vložene na prvi stopnji.

3. Glede prosilčevega predloga za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje pa je Organ za BPP navedel, da je predlog prosilca za dodelitev BPP neutemeljen, saj je prosilec vse zadevne tožbe vložil že sam, s čimer pa bi naj izkoristil možnost, ki jo ima, da lahko sam vlaga pravno sredstvo.

4. Organ v nadaljevanju pojasnjuje, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja (22. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v 86. členu določa, da smejo pravdna dejanja opravljati stranke osebno ali po pooblaščencu. Po oceni tožene stranke ZUS-1 obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit določa le v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi, zaradi česar meni, da v postopku s tožbo v upravnem sporu, zakon ne predpisuje obveznega zastopanja po odvetniku oziroma drugi osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Iz odločbe namreč nadalje izhaja, da je iz tožbe razvidno zakaj prosilec vlaga tožbo, in da bo sodišče v okviru njegovih navedb, v skladu z zakonskim pooblastilom, raziskalo in preizkusilo dejansko stanje, saj sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi, po uradni dolžnosti pa (poleg) na razloge ničnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1) pazi tudi na relativne in absolutne bistvene kršitve določb procesnega zakona (ZUP, ZDavP in druge) in v okviru, ki ga določa 1. alinea drugega odstavka 63. člena ZUS-1, tudi na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da ker prosilec v podani prošnji ne navaja razloga zakaj bi potreboval pravno svetovanje in zastopanje oziroma da zakaj ga ni ali ga ni mogel navesti v tožbi, prav tako pa ne poda navedb v smeri, s katerimi bi izkazoval potrebo po dodelitvi BPP za vlaganje vlog in zastopanje na narokih za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ta potreba pa ne izhaja niti iz vpogleda v U vpisnik, je pristojni Organ za BPP prošnjo za BPP zavrnil tudi v tem delu.

6. Glede plačila sodne takse je Organ za BPP pojasnil, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača in je torej prosilec oproščen njenega plačila že po samem zakonu, dodatno pa je še pojasnil kakšne so pravice prosilca kolikor se njegova prošnja nanaša na oprostitev plačila taks za tožbe v upravnem sporu.

7. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga laično tožbo in navaja, da mu je Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru navedlo, da potrebuje osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V pojasnilu tožbe se sklicuje na več različnih številk zadev in postopkov, in sicer II U 44/2013-19, na ZSV 147/2014 z dne 2. 9. 2016, kakor tudi na dejstvo, da mu je gradbeni inšpektor ter Ministrstvo za okolje in prostor blokiralo vse nepremičnine in prepovedalo približevanje k tem nepremičninam, prav tako pa mu je FURS zarubil vse denarne prejemke, ki presegajo minimalno pokojnino, zaradi česar meni, da mu je Upravno sodišče dolžno dodeliti osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, saj prejema minimalno pokojnino in tako želi, da se mu dodeli osebo, ki ga bo zastopala v vseh primerih tako na prvi kakor tudi na drugi stopnji, kasneje pa tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

8. Ker gre za laično tožbo, sodišče šteje, da tožnik smiselno predlaga, da sodišče njegovemu predlogu ugodi in mu dodeli osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki ga bo zastopala v vseh primerih nezakonitega dela gradbenega inšpektorja v Mariboru.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila je pa sodišču posredovala upravni spis.

10. Tožba je utemeljena.

11. Namen brezplačne pravne pomoči, na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

12. Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

13. Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

14. Prosilec navede obliko in obseg želene brezplačne pravne pomoči v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni Organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), Organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

15. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v konkretno navedenih zadevah II U 446/2019, II U 66/2019 zavrnil iz razloga, ker je prosilec tožbo že vložil in ni izkazal potrebe za zastopanje na glavni obravnavi ali za nujnost vložitve posamezne vloge.

16. Pregled zadeve pokaže, da je tožnik v navedenih postopkih vložil laično lastnoročno podpisano tožbo, kar pa ne pomeni, da ustrezne pravne pomoči za zastopanje v predmetnih postopkih več ne potrebuje. Tožnik pa bi bil (kolikor bi bil s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči uspešen) upravičen do plačila za dejanja pravne pomoči, kolikor bi bila opravljena po dnevu vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni za nadaljnje svetovanje in zastopanje v upravnem sporu. V izpodbijani odločbi je navedeno, da naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena ( za zastopanje pred sodišči II. stopnje) in nepotrebna za zastopanje pred sodiščem I. stopnje, saj je prosilec z vložitvijo tožbe že izkoristil pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago, to je, da lahko sama, torej ne le po odvetniku, vlaga pravna sredstva ter tako meni, da v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni nujno potrebno, da je tožnik zastopan s pomočjo odvetnika ali osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Po oceni organa za BPP pa sodišče tako ali tako opravi presojo izpodbijanega akta po uradni dolžnosti, prav tako pa iz U vpisnika ni razvidno, da bi bil tožnik pozvan k dopolnitvi tožbe ali vloge ali da bi bil razpisan narok za glavno obravnavo, sam pa tudi ni navedel, za kakšna pravna dejanja naj bi potreboval strokovno pomoč odvetnika.

17. Takšnemu stališču sodišče ne pritrjuje. ZBPP določa, da se BPP praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej (prvi odstavek 27. člena ZBPP), izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj (drugi odstavek tega člena). Sicer pa se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Kot oblika BPP se za postopke pred sodišči praviloma dodeli pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi (ali drugi) stopnji (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Zakon torej kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje (in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej znotraj enega postopka).1

18. Drži, da je posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči mogoče tudi omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) do brezplačne pravne pomoči upravičena. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje BPP določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer Organu za BPP omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki določa, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato pravna pomoč praviloma pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

19. Glede stališča, da iz U vpisnika ni razvidno, da bi bil prosilec pozvan k dopolnitvi tožbe ali vloge, ali da bi prosilec potreboval zastopanje na naroku za glavno obravnavo, pa sodišče pojasnjuje, da tožnik v upravnem sporu ni zgolj pasivni udeleženec, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči. Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna ali iz katerih razlogov, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.

20. Glede na zgoraj obrazloženo v obravnavani zadevi ni podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 26. in 28. člena ZBPP. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi upoštevajoč tudi vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 21. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da odločanje o oprostitvi plačila sodne takse ne sodi v okvir odločanja o brezplačni pravni pomoči, kot je tožniku pravilno pojasnil že organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi, ampak o tem odloča pristojno sodišče v postopku, na katerega se plačilo takse nanaša (kolikor ni oprostitve po samem zakonu, kot velja za zadeve brezplačne pravne pomoči) po določbah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

1 Enako sodba II U 330/2019 z dne 28. 8. 2019.