- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sklep I Cp 439/2022
ECLI:SI:VSMB:2022:I.CP.439.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do nujnega deleža in odpoved dediščineAli lahko dedič prekliče odpoved nujnemu deležu, ki ga je podal po zapustnikovi smrti?
- Uveljavitev nujnega deležaKakšne so pravne posledice, če dedič ne zahteva nujnega deleža in podaja izjavo o odpovedi?
- Postopek razveljavitve izjave o odpovedi dediščinePod katerimi pogoji lahko dedič zahteva razveljavitev izjave o odpovedi dediščine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), saj gre pri dedovanju nujnih dedičev za zakonito dedovanje posebne vrste. Nujni dedič dobi nujni delež samo, če ga zahteva (40. člen ZD). Odpoved dediščine, ki je urejena v 133. členu ZD, je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo dedič ovrže domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščine je v tem, da se šteje kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič.
V skladu s 138. členom ZD, lahko dedič, ki je dal izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine, zahteva razveljavitev izjave, če je bila podana s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, kar lahko uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za dedinjo, na podlagi oporoke z dne 20. 6. 2009, razglasilo zapustničino vnukinjo A. A. Nadalje je ugotovilo obseg in vrednost zapuščine.
2. Zoper sklep se pritožuje B. B. Navaja, da preklicuje izjavo, s katero se je odpovedala nujnemu deležu. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje, v skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ob smiselni uporabi določb 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.
5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v zapuščinskem postopku po pokojni C. C. na naroku dne 12. 10. 2021 pritožnica priznala oporoko in izjavila, da nujnega deleža ne bo uveljavljala.
6. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), saj gre pri dedovanju nujnih dedičev za zakonito dedovanje posebne vrste. Nujni dedič dobi nujni delež samo, če ga zahteva (40. člen ZD). Odpoved dediščine, ki je urejena v 133. členu ZD, je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo dedič ovrže domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščine je v tem, da se šteje kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič. Izjave o odpovedi dediščine ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD). Če se nujni dedič odpove nujnemu deležu, gre za izjavo, da ne bo uveljavljal pravice do nujnega deleža. 7. V predmetnem postopku pritožnica nujnega deleža ni zahtevala in je na naroku podala izjavo, da nujnega deleža ne zahteva, zapisnik je podpisala in zoper njegovo vsebino ni ugovarjala. V pritožbi ne zatrjuje, da ni podala izjave o odpovedi pravici do nujnega deleža niti ne zatrjuje, da je vsebina zapisnika napačna oz. da je izjavo podala v zmoti.
8. V skladu s 138. členom ZD, lahko dedič, ki je dal izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine, zahteva razveljavitev izjave, če je bila podana s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, kar lahko uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku.
9. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z 353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).