31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 112/2003 z dne 21. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 585/2001 z dne 16. 4. 2003 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 156/99-17 z dne 7. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožnice), naj ji Republika Slovenija plača 40.000.000 SIT s pripadki. Tožnica je odškodninski zahtevek v tej pravdi utemeljevala z okoliščino, da naj bi sodišče v predhodnem izvršilnem postopku, v katerem je nastopala kot dolžnica, kršilo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato pa naj bi ji nastala velika premoženjska škoda.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da v postopku pred sodiščem, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ni bila obravnavana enakopravno, saj so bila prekršena jamstva glede vročanja. Na podlagi sodbe, izdane v tem postopku, je nato, kot navaja pritožnica, upnik vložil predlog za izvršbo in na tej podlagi so bila blokirana sredstva na računu pritožnice. V vmesnem času naj bi pritožnica sicer uspela doseči razveljavitev izvršilnega naslova, vendar pa izvršilno sodišče kljub temu kar sedem mesecev ni odredilo prenehanja blokade sredstev na računu. Zaradi tega naj bi pritožnici nastala velika škoda. Pritožnica navaja, da je bil račun blokiran nezakonito vsaj od trenutka, ko je bil odpravljen izvršilni naslov, dejansko pa ves čas od tedaj, ko je sodišče kljub nezakonitemu vročanju menilo, da je sodba pravnomočna. Pritožnica navaja, da je zato, ker sodišče ni upoštevalo določb zakona, ker ni razveljavilo sklepa o izvršbi niti po njenih izrecnih zahtevah in ker ni upoštevalo, da so postopki v stečajnih zadevah hitri (upnica je bila namreč v stečaju), prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave.

3.Okoliščine, ki jih v ustavni pritožbi navaja pritožnica, se nanašajo izključno na izvršilni postopek, v katerem naj bi bile kršene njene človekove pravice, ter na postopek pred sodiščem, v katerem je prišlo do nastanka izvršilnega naslova. Vendar pa ravnanje in odločitve sodišč v teh dveh postopkih niso predmet izpodbijanja v postopku s to ustavno pritožbo. Predmet izpodbijanja v tej ustavni pritožbi je odločitev (na zadnji stopnji) Vrhovnega sodišča glede zahtevka za plačilo odškodnine zaradi domnevnega kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v teh postopkih. Okoliščin, ki bi se nanašale na odločitev Vrhovnega sodišča, pa pritožnica v ustavni pritožbi ne navede. Navedbe pritožnice glede okoliščin iz izvršilnega postopka bi kvečjemu lahko utemeljevale sklep o protipravnosti ravnanja državnega organa. Vendar pa je treba upoštevati, da za odločitev v kasnejši odškodninski pravdi to ni dovolj. Za ugoditev odškodninskemu zahtevku morajo biti izkazane tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti, na primer vzročna zveza in nastanek škode. Prav s temi predpostavkami se ukvarja izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča. Na navedbe v ustavni pritožbi, ki naj bi utemeljile zatrjevani kršitvi pravice do enakega varstva pravic po 22. členu in do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja po prvem odstavku 23. člena Ustave, se ta stališča Vrhovnega sodišča ne nanašajo. Ustavna pritožba že zato ne more uspeti.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić