Jedro

OT v tar. št. 11 ne predvideva nagrade za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, kakor si to razlaga tožnik, nagrad pa ni mogoče odmerjati izven okvirov OT.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: Organ za BPP ali toženka) odvetniku A. A. iz Maribora (v nadaljevanju: odvetnik ali tožnik), za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I K 7430/2019, priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 38,06 EUR (I. točka izreka). V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil (III. točka izreka) in odločil, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Organ za BPP odvetniku priznal, v skladu z Odvetniško tarifo OT (v nadaljevanju OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) stroške v skupnem znesku 38,06 €, in sicer: 100 točk za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti in 2 točki za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupno torej 102 točki oziroma ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv 52 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 €) znaša 31,20 €. Od odmerjenih in priznanih stroškov je organ odmeril 22 % DDV, ki znaša 6,86 €.

3. Nadalje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa Organ za BPP pojasnjuje, da tožniku ni priznal 900 točk za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije po točki 3 tar. št. 11 OT v zvezi s točko 3 tar. št. 10 OT, kot je priglasil odvetnik, saj po prepričanju toženca, ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti (za katero je bila odvetniku, na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči, priznana nagrada v zadevi opr. št. Bpp 1326/2021), niti odgovor nanjo, temveč je odvetnik vložil izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podalo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, zaradi česar je upravičen do nagrade v višini 100 točk za obrazloženo vlogo na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT.

_Tožbene navedbe_

4. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je mnenja, da je tožena stranka odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči izvedla arbitrarno, brez razumne pravne obrazložitve, hkrati pa tudi materialno pravno nepravilno, saj po prepričanju tožnika, sestava in vložitev izjave o odgovoru Vrhovnega državnega tožilstva RS na zahtevo za varstvo zakonitosti, ne spada med storitve sestavljanja samostojnih vlog v kazenskem postopku po tar. št. 8 in jo tudi ni dopustno uvrstiti med nedefinirane ostale obrazložene vloge iz točke 13 tarifne št. 8 OT, kamor jo je samovoljno uvrstil toženec, ampak spada med pravna sredstva obravnavana v točki 3 tarifne št. 11 OT. Dalje tožnik izpostavlja, da je bila izjava vložena v okviru kazenskega postopka za varstvo zakonitosti, to je postopka o izrednih pravnih sredstvih. Zahteva za varstvo zakonitosti je, po mnenju tožnika, povezana z odgovorom tožilstva na zahtevo za varstvo zakonitosti, s katerim je obravnavana izjava povezana na enak način, kot je odgovor tožilstva na zahtevo povezan z zahtevo za varstvo zakonitosti, in to kljub temu, da obravnavana izjava, do katere je obsojenec upravičen na podlagi določb 22. člena Ustave RS ni izrecno navedena v 3. točki tarifne št. 11 OT, ki obravnava pravna sredstva. Navedeno, glede na dejstvo, da pravica do izjave predstavlja obsojenčevo ustavno pravico, po mnenju tožnika, tudi ni potrebno.

5. Tožnik v tožbenih navedbah pripominja še, da odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči, v skupnem znesku 38,06 €, ni samo pravno nepravilna, ampak je tudi krivična, saj je toženec očitno podcenjujoče ovrednotil sestavo izjave v zvezi z odgovorom na zahtevo za varstvo zakonitosti v zahtevni kazenski zadevi. Tožnik pri tem izpostavlja, da obseg dela, ki ga je moral opraviti v zvezi sestavo izjave, ni majhen in zahteva tudi določeno strokovno znanje ter je zato odmerjena nagrada za opravljeno delo, zgolj v znesku 38,06 €, očitno prenizka. V postopku za varstvo zakonitosti, v okviru katerega je obravnavana izjava bila sestavljena, se obravnavajo pravna vprašanja, ki niso enostavna, zaradi česar je, po mnenju tožnika, podcenjujoče arbitrarno vrednotenje s strani tožnika opravljene storitve brezplačne pravne pomoči, ki ga je v izpodbijanem sklepu izvedla tožena stranka, tudi krivično.

6. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da sodišče izvede dokazne predloge, ki jih predlaga v dokaz svojih navedb v tožbi ter tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Toženki pa naj naloži povračilo stroškov sodnega postopka skupaj z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe iz odgovora na tožbo_

7. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, v odgovoru na tožbo pa vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da OT povračila nagrad odvetnikom v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v kazenskem postopku ureja v 3. točki tarifne številke 11, kjer je izrecno določeno, da se odvetniku prizna nagrada za zahtevo za varstvo zakonitosti in za odgovor na zahtevo, po tarifni številki 10 OT, zvišano za 50 %, torej za navedeni pravni dejanji. Tožena stranka pri tem izpostavlja, da je tožniku za zahtevo za varstvo zakonitosti priznala nagrado v višini 900 točk po odločbi o dodeljeni brezplačni pravni pomoč v zadevi opr. št. Bpp 1326/2021, v zadevi opr. št. Bpp 30/2022 pa mu je zato, ker ni šlo ne za zahtevo za varstvo zakonitosti, niti za odgovor nanjo, priznala 100 točk za obrazloženo vlogo na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT. Tožena stranka dodaja, da ne podcenjuje opravljenega dela tožnika, še več, ga ceni, vendar nagrad ni mogoče odmerjati izven okvirov veljavne OT. Pri navedenem ugotavlja, da tožnik v izjavi o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti zgolj dodatno povzema že navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, kot tudi v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, zaradi česar ter ob upoštevanju določb OT, je tožena stranka odmerila stroške tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

_Navedbe stranke z interesom_

8. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 B. B. (upravičencu do brezplačne pravne pomoči) kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

_Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I K 7430/2019, odmerila odvetniške stroške v skupnem znesku 38,06 EUR (I. točka izreka) in odločila, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka), v presežku pa je zahtevek tožnika za plačilo nagrade zavrnila (III. točka izreka).

11. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženem v zadevi Vrhovnega sodišča RS opr.št. I Ips 7430/2019), ki je je bil deležen B. B. v zvezi z navedenim postopkom. Tožnik je upravičenca v navedenem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril in priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 38,06 EUR, v presežku pa je zahtevek tožnika za plačilo nagrade zavrnil. 12. Med strankama je sporno vprašanje, ali bi morala tožena stranka tožniku tudi za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, odmeriti nagrado v skladu s 3. točko tar. št. 11 OT v zvezi s 3. točko tar. št. 10 OT, v višini 900 točk, kot je to priglasil tožnik ali na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT, v višini 100 točk, ker gre za drugo obrazloženo vlogo, kakršno je stališče tožene stranke.

13. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Pri tem pa še dodaja, kot sledi v nadaljnjih točkah obrazložitve te sodbe.

15. Sodišče v celoti sledi razlogom tožene stranke, ki jih je ta podala v zvezi z zavrnitvijo priznanja nagrade, saj iz točke 3 tarifne številke 11 OT, kjer je predpisana nagrada za pravno sredstvo - zahtevo za varstvo zakonitosti in odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, izhaja, da je za navedene storitve predvidena nagrada po tarifni številki 10, zvišana za 50 %. OT v tar. št. 11 ne predvideva nagrade za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, kakor si to razlaga tožnik, nagrad pa ni mogoče odmerjati izven okvirov OT. Vložitev navedene izjave ni obvezna in je tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima možnost oziroma pravico, da poda navedeno izjavo na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, Vrhovno sodišče RS pa o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če te izjave obdolženec ne poda. Sodišče pri tem še pripominja, da je siceršnje zastopanje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti, zajeto že v postavki, ki je bila, po navedbah tožene stranke, odvetniku že priznana na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. Bpp 1326/2021, čemur tožnik ni nasprotoval. 16. Glede na navedeno tožena stranka tožniku upravičeno ni priznala za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, nagrade po 3. točki tar. št. 11 OT v zvezi s 3. točko tar. št. 10 OT, v višini 900 tč., kot je to priglasil tožnik, ampak je tožena stranka pravilno priznala nagrado na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT 100 točk, ker gre za drugo obrazloženo vlogo.

17. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje na sklep Okrožnega sodišča v Kopru, s katerim je tožniku v zadevi opr. št. Bpp 681/2021 za sestavo in vložitev izjave obdolženca na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva, zoper vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti, priznalo nagrado po 3. točki tarifne št. 11 OT, v zvezi s 3 točko tar. št. 10 OT v zvezi z določbami petega odstavka 17. člena ZOdv. Sodišče pri tem pripominja, da ne more presojati navedenega sklepa, saj ta ni predmet presoje v predmetni zadevi, saj natančne vsebine zadeve ne pozna.

18. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči, in da je pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve. Sporno je le vprašanje, po kateri tarifni številki bi tožena stranka morala odmeriti nagrado tožnika za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, torej ali bi morala odmeriti nagrado v skladu s 3. točko tar. št. 11 OT v zvezi s 3. točko tar. št. 10 OT in mu priznati nagrado v višini 900 tč., kot je to priglasil tožnik ali bi morala odmeriti za navedeno izjavo, nagrado na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT v višini 100 točk, ker gre za drugo obrazloženo vlogo, kakršno je stališče tožene stranke, kar pa je izključno materialnopravno vprašanje. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

19. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke tudi v zavrnilnem delu pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K točki II izreka:**

20. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.