Jedro

Odločitev o kompetenčnem sporu pri tako imenovani leteči izvršbi ne velja nujno za ves čas izvršbe, saj lahko pride ob morebitnem dolžnikovem ugovoru krajevne nepristojnosti do prenosa le-te (tretji odstavek 53. člena ZIP) ali ob upnikovem predlogu, naj se izvršba opravi pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, do prenosa same izvedbe izvršbe (tretji odstavek 70. člena ZIP).

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za izvršbo je Okrajno sodišče v Š.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Š.je izdalo sklep o izvršbi z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari vsake vrste in izplačilom tako pridobljenega zneska na roke zakonite zastopnice upnice (prav: mld. upnika). Potem, ko je ob poskusu rubeža zvedelo, da dolžnik stanuje v L., je sklenilo, da je krajevno nepristojno in da bo zadevo odstopilo krajevno in stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v L. - ker dolžnik na območju sodišča nima stalnega prebivališča (70. člen zakona o izvršilnem postopku - ZIP). Okrajno sodišče v L., kateremu je bil odstopljen spis, ga je poslalo vrhovnemu sodišču, naj odloči o sporu o pristojnosti, ker Okrajno sodišče v Š. po izdaji sklepa o izvršbi ne more več odkloniti krajevne pristojnosti.

Zakon o izvršilnem postopku določa za tako imenovano letečo izvršbo, da lahko upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premične stvari, ne da bi navedel, kje so, za odločitev o takšnem predlogu pa je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče (prvi in drugi odstavek 70. člena). Krajevna pristojnost po ZIP, ki je določena za vsako izmed različnih vrst izvršbe, je izključne narave, kar pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti in ne samo na dolžnikov ugovor (drugi odstavek 20. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). Do katerega trenutka se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, pa ZIP neposredno ne pove. Iz njegovih določb, da je nepristojnost ugovorni razlog (1. točka 50. člena ZIP) in da če sodišče (ki je izdalo sklep o izvršbi) ugodi ugovoru nepristojnosti, razveljavi tudi svoj sklep in opravljena dejanja ter odstopi predlog pristojnemu sodišču (tretji odstavek 53. člena ZIP), pa je potrebno sklepati, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno. Do takšnega sklepa pridemo tudi z uporabo določb ZPP (14. člen ZIP), in sicer iz določb temu problemu najbližjega poglavja o izdaji plačilnega naloga - iz prvega odstavka 453. člena, ki določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno najpozneje do izdaje plačilnega naloga.

Takšen nalog izda namreč sodišče brez naroka, kar je pravilo tudi pri izdaji sklepa o izvršbi (prvi in drugi odstavek 26. člena ZIP) in kakor je bilo storjeno tudi v tej izvršilni zadevi. V obeh primerih gre torej za izdajo sodne odločbe brez naroka na podlagi vloge in predloženih listin. Po obeh poteh se tako izkaže, da se sme izvršilno sodišče izreči za krajevno nepristojno le do izdaje sklepa o izvršbi. Potemtakem je stališče sodišča, ki mu je bila zadeva odstopljena, pravilno, zaradi česar je vrhovno sodišče odločilo, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.

Opozoriti pa je potrebno, da ta odločitev ne velja nujno za ves čas izvršbe v tej zadevi, saj lahko pride ob morebitnem dolžnikovem ugovoru krajevne nepristojnosti do prenosa le-te (tretji odstavek 53. člena ZIP) ali ob upnikovem predlogu, naj se izvršba opravi pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, do prenosa same izvedbe izvršbe (tretji odstavek 70. člena ZIP).