Up-249/09

8. 1. 2010

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložila družba JONATHAN YACHTIG, d. o. o., Portorož, ki jo zastopa Janez Starman, odvetnik v Kopru, na seji 8. januarja 2010

odločil:

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 733/2008 z dne 8. 1. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice kot nedovoljeno. Odločitev o zavrženju revizije temelji na ugotovitvi, da pritožnica ni izkazala zatrjevanega vrednostnega pogoja za revizijo. Ker naj bi bila takó trditveno kot tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1) na strani revidenta, bi pritožnica po presoji Vrhovnega sodišča morala v reviziji konkretno navesti vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ne pa zgolj pavšalno navajati, da sporna vrednost presega vrednost 20.000 EUR.

2.Pritožnica očita Vrhovnemu sodišču kršitev 2. člena, drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena Ustave. Zatrjuje, da je izkazala obstoj revizijskega pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in da bi zato Vrhovno sodišče moralo o njeni reviziji odločati meritorno. Pojasnjuje, da je konkretno vrednost spornega predmeta navedla na prvi strani revizije, v obrazložitvi revizije pa naj bi dodatno pojasnila, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki ga z revizijo izpodbija v celoti, presega 20.000 EUR. Priložila naj bi tudi odločbo prvostopenjskega davčnega organa, iz katere naj bi bila jasno razvidna njena davčna obveznost v navedenem znesku za obdobje od maja 2000 do novembra 2001. Razlaga glede uporabe 83. in 86. člena ZUS-1, kot jo je v obravnavni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče, naj bi vodila do samovoljnega in arbitrarnega odločanja ter do primerov, ko bodo revidenti brez zakonske podlage ostali brez sodnega varstva, enakega varstva pravic in brez pravnega sredstva.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-249/09 z dne 24. 11. 2009 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestil Vrhovno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana Ministrstvu za finance, ki nanjo ni odgovorilo.

B.

4.Iz podatkov v upravnem spisu št. U 601/2007 izhaja, da pritožnica vrednosti spornega predmeta v tožbi sicer ni označila, ga pa je navajala v vseh poznejših vlogah v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem. Iz navedenih podatkov tudi izhaja, da označena vrednost spornega predmeta pomeni znesek premalo plačanega davka na dodano vrednost, odmerjenega v davčnem postopku za davčno obdobje od maja 2000 do novembra 2001, in je hkrati vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta. Ta vrednost presega znesek 20.000 EUR in se v upravnem sporu ni spreminjala. Upravno sodišče je sicer s sodbo pritožnici ugodilo, vendar zgolj v manjšem delu (glede obračuna davka na dodano vrednost za maj 2000), ki na višino vrednosti za dovoljenost revizije ne vpliva. Na naslovni strani te revizije (ki se nahaja v navedenem upravnem spisu) je vrednost spornega predmeta označila z istim zneskom kot v vlogah, naslovljenih na Upravno sodišče, v obrazložitvi revizije pa je pojasnila, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da so te navedbe pavšalne in da bi pritožnica za izkazovanje obstoja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije morala znesek konkretno navesti in ga tudi pojasniti oziroma obrazložiti.

5.Ustavno sodišče je o enakih ustavnopravnih primerih že odločilo. Z odločbama št. Up-2343/08 z dne 11. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 49/09) in št. Up-2344/08 z dne 17. 9. 2009 (Uradni list RS, št. 78/09) je ustavnima pritožbama ugodilo. Ker so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat. Iz razlogov, navedenih v odločbah št. Up-2343/08 in št. Up-2344/08, je izpodbijani sklep razveljavil in zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

6.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici mag. Marta Klampfer in Jasna Pogačar. Odločbo je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata