Jedro

Umik ponudbe ponudnika na sami javni dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko zatem nadaljuje z draženjem in zbiranjem najugodnejših ponudb, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v 1, 2 in 3. odstavku 189 člena.

Izrek

Pritožbe C. M., M. K. in B. H. se zavrnejo in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

C. M. sam trpi svoje stroške v zvezi s tem pritožbenim postopkom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2.2.2007 pod tč. 1 izreka nepremičnino, vpisano v vl. št. ... k.o. P., obstoječo iz parc. št. ... domaknilo najboljšemu ponudniku na drugi javni dražbi D. T. za kupnino 75.200 EUR. Pod tč. 2 izreka sklepa je sodišče odločilo katere konkretne pravice in bremena se bodo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu izbrisale iz zemljiške knjige pri pod tč. 1 navedeni nepremičnini.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje so se pritožili zastavni upnik M. C. in udeleženca B. H. in M. K., ki sta kot dražitelja sodelovala na dražbi, na kateri je prišlo do prodaje nepremičnine, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep.

M. C. je v pritožbi zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ. V pritožbi je navajal, da je vložil pritožbo zoper sklep In 2005/00338 z dne 10.11.2006, o kateri pa pritožbeno sodišče še ni odločilo. Sodišče prve stopnje je razpisalo javno dražbo in domaknilo nepremičnino najboljšemu ponudniku, ne da bi počakalo na rešitev njegove pritožbe zoper sklep, s katerim bi tako bila pravnomočno ugotovljena višina njegove terjatve. Dokler ta namreč ni pravnomočno ugotovljena, sodišče prve stopnje pogojev za razpis javne dražbe ni imelo. Pritožnik je zato predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v stanje pred dražbo.

B. H. in M. K. sta v vsebinsko identičnih pritožbah navajala, da dražba, po kateri je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnino D. T. kot najugodnejšemu ponudniku, ni potekala v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodnica je namreč dovolila, da je pooblaščenec dražitelja M. B. B. R. po poteku deset minutnega čakanja na ugodnejšo ponudbo od svoje ponudbe odstopil, to pa je povzročilo plaz odstopov oziroma posledičnih zniževanj prej ponujenih zneskov. Na javni dražbi odstop od že dane ponudbe ne bi smel biti dovoljen, saj to dopušča špekuliranje. Sodišče možnosti goljufij ne more izključiti, saj bi v primeru, da odstopa ne bi dovolilo, najboljši ponudnik kupnine lahko neplačal, s tem pa bi izgubil vplačano varščino.

Na pritožbi M. K. in B. H. je odgovoril M. C.. V odgovoru na pritožbo je navajal, da je dražba sicer potekala v skladu z določili ZIZ-a in zato predlagal zavrnitev njunih pritožb. Na pritožbi M. K. in B. H. je odgovoril tudi D. T. in v odgovoru na pritožbo zavrnil njune pritožbene trditve kot neresnične, saj je R. ponudbo umaknil znotraj deset minutnega roka. Zato je predlagal zavrnitev obeh pritožb. T. pa je odgovoril tudi na pritožbo C. ter predlagal njeno zavrnitev kot neutemeljeno.

Na navedbe D. T. v odgovoru na pritožbo C. je odgovoril C. Navajal je, da so te neutemeljene.

Pritožbe niso utemeljene.

Kot je razvidno iz predmetnega spisa in spisa In 05/00338 istega sodišča (ki je tudi v pritožbenem postopku in pred pritožbenim sodiščem nosi opravilno številko I Cp 42/2007) izvršilni postopek, ki teče po predlogu upnika C. M. pod opr. št. In 05/00338 in sicer teče na isto nepremičnino, ki je predmet tega postopka, do sedaj ni bil pristopljen (v smislu čl. 171 ZIZ) k predmetnem izvršilnem postopku, kjer je k nosilni zadevi In 1999/00139 glede na kasnejšo dovolitev izvršb bilo pristopljenih sicer še več upnikov zaradi izterjave večih terjatev. Torej ima ne glede na to, da je sodišče prve stopnje M. C. v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo kot upnika ter v označbi sklepa zapisalo tudi številko In 05/00338, pritožnik M. C. v predmetni zadevi samo položaj zastavnega upnika, katerega zastavna pravica je (pod Dn. št. 681/97) vpisana pri nepremičnini, ki je predmet tega izvršilnega postopka in kateremu bo sicer šla (glede na dol. čl. 172 ZIZ) poplačilna pravica iz dobljene kupnine za to nepremičnino. Zato pa dejstvo, ali je sklep o izvršbi v zadevi In 05/00338 (v zvezi s katerim se je pritožnik kot upnik zoper sklep o delni ugoditvi ugovorov dolžnikov tudi pritožil) pravnomočen ali ne, za presojanje izpolnjevanja pogojev za razpis javne dražbe v predmetni zadevi in na posledično prodajo nepremičnine na dražbi, ni pravno pomembno. Zato pa so pritožbene trditve pritožnika M. C., neutemeljene.

Iz zapisnika, ki ga je v zvezi z prodajnim narokom z dne 2.2.2007 sestavilo sodišče, izhaja, da je pooblaščenec M. B. svojo ponudbo za nakup dražene nepremičnine v višini 160.000 EUR ponudil ob 19.46 uri, ob 19.56 uri pa je od te ponudbe odstopil, takoj za takšnim ravnanjem pa so od ponudb, ki so jih prej ponujali kot v predhodnem dražbenem postopku najvišje, odstopili tudi nekateri drugi dražitelji (med drugimi tudi oba pritožnika B. H. in M. K.), sodišče pa je z draženjem nadaljevalo dokler D. T. z zneskom 75.200 EUR ni ponudil najvišje kupnine, za tem pa po poteku desetih minut dražbo zaključilo. Ker je zapisnik sodišča o sodnem naroku javna listina, za katero po določbi čl. 224 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ velja zakonska domneva, da dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati in dokazati nasprotno, se izkažeta z ničemer dokazovane pritožbene trditve obeh nadaljnjih pritožnikov o spremembi ponudbe pooblaščenca R. po poteku deset minutnega roka, ko bi morala biti dražba že zaključena, kot neutemeljene. Sicer pa umik ponudbe ponudnika na sami dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko za tem z draženjem in zbiranjem najugodnejše ponudbe nadaljuje, dokler ne ugotovi najugodnejšega ponudnika, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v I., II. in III. odst. 189. člena. Zato pa se tudi pritožbene trditve pritožnikov K. in H. izkažejo kot neutemeljene.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izdano odločbo niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ), je pritožbeno sodišče vse tri pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Niti pritožbeni stroški zastavnega upnika C., niti njegovi priglašeni stroški v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo in odgovora na odgovor na pritožbo T., ne predstavljajo stroškov, ki bi bili pritožniku neutemeljeno povzročeni z ravnanjem upnikov (čl. 38/VI ZIZ). Zato pritožnik C. do njihovega povračila ni upravičen in jih mora trpeti sam.