Jedro

Zahtevek vsakega tožnika v tej zadevi ima različno podlago, saj je vsak od njiju utrpel drugačno poškodbo in drugačno nepremoženjsko škodo. Zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Toženec mora na podlagi sodb obeh sodišč prvemu tožniku plačati 70.000 SIT, drugi tožnici pa 140.000 SIT odškodnine. Ker revizijo vlaga toženec, navedena zneska vsak zase predstavljata vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, nobeden od njiju pa ne presega mejnega zneska 1,000.000 SIT za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati prvemu tožniku 30.000 SIT, drugi tožnici pa 100.000 SIT odškodnine, ker ju je v pretepu poškodoval in je vsak od tožnikov utrpel določeno nepremoženjsko škodo. Višji tožbeni zahtevek (prvega tožnika za plačilo še 40.000 SIT in druge tožnice za plačilo še 1,850.000 SIT) je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in odškodnino vsakemu od njiju zvišalo za še 40.000 SIT. V ostalem delu je njuno pritožbo, v celoti pa toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških. Njihovo odmero je z dopolnilnim sklepom z dne 24.10.2002 zvišalo.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja vse revizijske razloge, predlaga pa tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Čeprav je bila v tej pravdni zadevi tožba vložena 19.9.1996, je treba glede postopka uporabiti določbe novega ZPP, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona (prvi odstavek 498. člena ZPP). To velja za vsa vprašanja postopka, razen tistih, za katere je zakon v 499. členu drugače določil. Med izjemami ni vprašanja dovoljenosti revizije, ker zakonodajalec ni sledil zgledu nekaterih novel prejšnjega zakona za drugačno rešitev tega vprašanja. Zato se tudi dovoljenost revizije presoja po določbah novega ZPP.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.

Zahtevek vsakega tožnika v tej zadevi ima različno podlago, saj je vsak od njiju utrpel drugačno poškodbo in drugačno nepremoženjsko škodo. Zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Toženec mora na podlagi sodb obeh sodišč prvemu tožniku plačati 70.000 SIT, drugi tožnici pa 140.000 SIT odškodnine. Ker revizijo vlaga toženec, navedena zneska vsak zase predstavljata vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, nobeden od njiju pa ne presega mejnega zneska 1,000.000 SIT za dovoljenost revizije.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP toženčevo revizijo zavrglo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške.