Jedro

Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega.

V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.

Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da sta sklep št. 1, ki se glasi: Za predsednika skupščine se izvoli B. G., za preštevalca glasov K. M. in K. Č. in sklep 2, ki se glasi: Skupščina družbe z dnem skupščine odpokliče vse člane nadzornega sveta, torej ga. A. K., ga. H. P. in g. J. K., nična in brez pravnega učinka."

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v znesku 582,70 EUR in pritožbene stroške v znesku 482,75 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „Ugotovi se, da sta sklep št. 1, ki se glasi: Za predsednika skupščine se izvoli B. G., za preštevalca glasov K. M. in K. Č. in sklep 2, ki se glasi: Skupščina družbe z dnem skupščine odpokliče vse člane nadzornega sveta, torej ga. A. K., ga. H. P. in g. J. K., nična in brez pravnega učinka." (I. točka izreka).

Sklenilo je, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega postopka (II. točka izreka).

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je imela delničarka I. d. d. pooblastilo za sklic skupščine na podlagi nepravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 8/2018 z dne 27. 2. 2018. Pritožba proti sklepu v gospodarskem nepravdnem postopku namreč ne zadrži izvršitve (53. člen ZGD-1).

Čeprav je statut tožene stranke z dne 28. 5. 2007 (A13) v tretjem odstavku 9. člena določal, da se sklic skupščine objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne more biti sklep ničen že zato, ker je bil sklic skupščine objavljen v dnevniku D. Sklic skupščine tožene stranke, ki je potekala 5. 4. 2018 je bil objavljen 5. 3. 2018, torej vsaj 30 dni oziroma en mesec pred skupščino. Gre namreč za enak rok, ne glede na to, ali je bil upoštevan 30-dnevni rok, ki ga določa prvi odstavek 297. člena ZGD-1 ali en mesec, kot je določen v 9. členu Statuta tožene stranke.

Končno je sodišče zaključilo, da je imela sklicateljica skupščine I. d. d. na dan skupščine 1585 delnic in je imela veljavne upravljalske pravice na podlagi 235. člena ZGD-1. To pomeni, da je bila skupščina sklepčna.

2. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistveni pritožbeni razlogi se nanašajo le na vprašanje pravilnosti štetja rokov za sklic skupščine, ki v primeru, če rok ni spoštovan, vodi do pravne posledice z najstrožjo možno sankcijo, to je ničnost sklepov, ki so sprejeti na takšni skupščini (prva alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1). Po prvem odstavku 297. člena ZGD-1 mora biti sklic skupščine objavljen vsaj 30 dni pred skupščino. Statut pa lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica (prvi odstavek 297. člena ZGD-1). To določbo je treba razumeti tako, da s statutom ni dopustno skrajševati minimalnega, zakonsko obveznega sklicnega roka 30 dni. V statutu pa se lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica, kar pomeni tudi to, da je lahko v statutu rok določen namesto v dnevih, v mesecih oziroma konkretno v dolžini enega meseca.

6. Po določbi prvega odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD),1 ki je bil enak prvemu odstavku 297. člena ZGD-1 od 4. 5. 20062 do 20. 6. 20093 je veljalo, da se skupščina skliče vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine. Enako določbo ima tudi sedaj veljavni statut tožene stranke. Sodišče druge stopnje slednje poudarja zato, ker je za način štetja rokov pomembna odločba Vrhovnega sodišča RS,4 v kateri je natančno pojasnjeno, kako je treba šteti tek rokov pri sklicu skupščine. Bistvena vsebina te odločbe je, da ZGD ne določa štetja rokov ampak 77. člen ZOR (enako za štetje rokov v mesecih sedaj drugi odstavek 62. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Posebnost pri štetju tega roka je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ) ampak vsaj en dan izven njega.

7. V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.

8. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje rok za sklic skupščine štelo napačno. Razlogi v izpodbijani sodbi (stran 5 sodbe), da je od dneva objave (5. 3. 2018) do dneva skupščine (5. 4. 2018) potekel en mesec, kar je zakonsko določen časovni minimum, enako pa je določeno tudi v 9. členu Statuta tožene stranke, so zmotni. Sodišče druge stopnje je namreč v prejšnjih točkah obrazložitve pojasnilo svoje stališče do načina štetja mesečnih rokov. Ne drži tudi, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.

9. Na podlagi oblikovanega stališča sodišča druge stopnje o načinu štetja mesečnih rokov, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialnopravne določbe drugega stavka prvega odstavka 297. v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 390. člena ZGD-1. Podan je namreč ničnosti razlog skupščinskih sklepov iz 1. alineje prvega odstavka 390. člena ZGD. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo (5 alineja 358. člena ZPP).

10. Ker je za odločitev sodišča druge stopnje zadoščal že eden izmed v postopku zatrjevanih ničnostnih razlogov skupščinskega sklepa, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z ostalimi ničnostmi razlogi, katerih pritožnik v pritožbi niti ni uveljavljal (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Sodišče druge stopnje je zato, ker je spremenilo izpodbijano sodbo, moralo odločiti tudi o vseh prvostopenjskih in tudi pritožbenih stroških (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP).

Tožeči stranki je zato priznalo v postopku pred sodiščem prve stopnje stroške po Odvetniški tarifi (OT) za sestavo tožbe po 1. točki tarifne številke 18 300 točk, za zastopanje na glavni obravnavi 20. 12. 2018 po 1. točki tarifne številke 20 300 točk, materialne stroške po tretjem odstavku 12. člena OT 2 % 12 točk, skupaj 612 točk, od te nagrade in stroškov je obračunalo 22 % DDV 134,64 točk, skupaj 746,64 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) zanašajo odvetniški stroški po OT 342,70 EUR. Tožeča stranka je plačala tudi sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 240,00 EUR po tarifni številki 1/1 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Skupaj pripada tožeči stranki za postopek pred sodiščem prve stopnje 582,70 EUR.

V pritožbenem postopku pa ji je sodišče druge stopnje priznalo stroške za prejem in pregled sodbe po 2. točki tarifne številke 39 OT 50 točk, za sestavo pritožbe po 1. točki tarifne številke 21 375 točk, 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 12. člena OT 8,5 točk, skupaj 433,50 točk in 22 % DDV 95,37 točk, skupaj 528,87 točk ter ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) 242,75 EUR. Tožeča stranka je morala plačati tudi sodno takso za pritožbo po tarifni številki 1/1 ZST-1 240,00 EUR. Zato ji pripada 482,75 EUR pritožbenih stroškov, Če bo tožena stranka s plačilom stroškov zamujala, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 ZGD je veljal do 3. 5. 2006. 2 Ur. l. RS, št. 42/2006. 3 Ur. l. RS, št. 42/2009. 4 Sodba II Ips 202/2002 z dne 15. 6. 2000.