Jedro

V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 1. 2018, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni že pred 23. 5. 2017 in priznanje pravice do invalidske pokojnine (I. tč. izreka), ker je presodilo, da je drugostopenjska odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko zavrnilno odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja zaradi neizpolnjene gostote pokojninske dobe, pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da stroški tožnikovega zastopanja bremenijo proračun Republike Slovenije (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik po pooblaščencu vložil lastnoročno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predloga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi in povrnejo stroški postopka.

Sodišče ni upoštevalo mnenja izvedenca dr. A.A. glede datuma nastanka invalidnosti, čeprav je bil ves čas ambulantno zdravljen pri psihiatru. Vse se je zapletlo okoli paničnih napadov, ostale zdravstvene težave, od visokega tlaka, debelosti, poškodbe rame, anksioznosti, pa naj ne bi vplivale na delazmožnost. Nič ni pojasnjeno glede dela skladiščnika in vrtnarja, ki je fizično težko in zahtevno. Izpoved dr. A.A. o datumu nastanka invalidnosti ni nasprotujoča. Vse bolezni so za invalidnost relevantne, kar je ignorirano, saj se zdravi že vrsto let. Gre za visok krvni tlak že 20 let, sindrom udarjene rame in trajno poškodbo zapestja. Poudarjene so bolezni, ki niso predmet invalidnosti in so še v fazi zdravljenja, izpuščena pa poškodba zapestja in rizartroza palca. Vse diagnoze so relevantne, zato naj se zadeva vrne v ponovno odločanje. Naj se še enkrat pozove izvedenca, da oceni duševne motnje in komisijo, da upošteva preostale bolezni. Naj se razjasni, kako to, da za delo skladiščnika ni zmožen za vrtnarja pa je zmožen in ugotovi v čem je izjava dr. A.A. nasprotujoča. Je dolgotrajno brezposeln in ne more delati ničesar. Ni jasno kako naj se zaposli, saj je registriran kot nezaposljiva oseba, stanje pa se le slabša. Glede na mnenje dr. A.A. o dnevu nastanka invalidnosti, naj se ugotovi pristranskost sojenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja nobenega takšnega dejstva ali dokaza, da bi nastal dvom v pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene očitke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotno uporabljenem materialnem pravu potrebno ponovno poudariti predvsem naslednje.

Odločitev v predsodnem upravnem postopku

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 12. 1. 2018 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 20. 9. 2017 o zavrnjeni zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Na podlagi skladnih mnenj IK I. z dne 23. 5. 2017 in IK II. z dne 18. 12. 2017 je bilo ugotovljeno, da je zaradi odvisnostne osebnostne motnje, prekomerne telesne teže, labilne arterijske hipertenzije, panične motnje in sindroma udarjene rame od 23. 5. 2017 pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, saj več ni zmožen za delo skladiščnega delavca. Njegova zmožnost za opravljanja svojega poklica je zmanjšana za manj kot 50 %, s polnim delovnim časom ter delovnim naporom, ki ne poslabša invalidnosti pa je še zmožen za drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delu z omejitvami, da gre za psihofizično manj zahtevna dela v dnevnih izmenah, v rednem delovnem času, z omejitvijo dela na nezavarovani višini in lestvi ter brez uporabe električnega orodja.

Kljub razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena zaradi neizpolnjene gostote pokojninske dobe. Do dneva nastanka invalidnosti je dopolnil le 8 let in 3 dni pokojninske dobe, za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju III. kategorije invalidnosti pa bi moral dopolniti najmanj 8 let in 4 mesece pokojninske dobe.

6. V zadevi gre za spor zaradi razvrstitve v I. kategorijo namesto v III. kategorijo invalidnosti in drugačnega datuma nastanka invalidnosti. Vendar izpodbojna tožba v navedeni smeri ni utemeljena, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno razsojo zadeve

7. Za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja morajo biti izpolnjeni pogoji, predpisani z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Dokazana mora biti vsaj ena od treh kategorij invalidnosti in minimalna pokojninska doba iz 42. člena ZPIZ-2, v kolikor invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

8. Po 1. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovanca, če ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica, pa nima več preostale delovne zmožnosti, ker je podana popolna izguba delovne zmožnosti za pridobitno delo.

Pri ugotavljanju I. II. ali III. kategorije invalidnosti iz 1., 2. ali 3. alineje 2. odstavka 63. člena je potrebno izhajati iz 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po splošnem delu definicije je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so spremembe ugotovljene v skladu z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje. Po nasprotnem razlogovanju zato invalidnosti ni mogoče ugotoviti, če zdravljenje ni zaključeno, ker je spremembe v zdravstvenem stanju še potrebno odpravljati z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Pri zaključenem zdravljenju gre za strokovno medicinsko in pravno vprašanje abstraktnega dejanskega stanu iz 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katero se navezuje datum nastanka invalidnosti.

9. V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

10. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da v zadevi niso izkazani pogoji za ugotovitev invalidnosti pred 23. 5. 2017, niti za tožnikovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Takšna dokazna ocena je sprejeta v skladu z 8. členom ZPP in tudi prepričljivo utemeljena ter obrazložena.

11. Iz pisnega izvedenskega mnenja specialista psihiatra prof. dr. A.A. z dne 6. 6. 2019 (list. št. 24 do 28) izhaja, da gre pri tožniku predvsem za ortopedske težave s sklepi, kardiološke zaradi arterijske hipertenzije, artrijske fibrilacije in aritmije ter debelost, s psihiatričnega stališča pa za osebnostne, panične in anksiozne motnje s povišano tesnobnostjo. Glede na dolgotrajno uživanje anksiolitikov (pomirjeval) gre verjetno tudi za škodljivo uživanje (zlorabo) navedenih snovi. Pri duševnih motnjah je v ospredju povišana tesnobnost. Ne gre za psihotične duševne motnje, saj ni porušeno dojemanje realnosti, niti ni motenj razumevanja posledic dejanj, tožnik pa tudi nikoli ni bil psihiatrično hospitaliziran, temveč obravnavan le ambulantno. Po mnenju izvedenca je tožnikova delazmožnost le nebistveno zmanjšana, saj s psihiatričnega stališča še lahko dela v organiziranem pridobitnem delu na manj zahtevnih delovnih mestih z omejitvijo vsiljenega ritma. Nobeden lečeči psihiater ni predlagal tožnikove invalidske upokojitve, neugoden dejavnik za nadaljnjo zaposlitev pa je dolgotrajna, dvajset letna brezposelnost. Po oceni izvedenca je zmanjšana delovna zmožnost podana od 18. 11. 2015, to je od prvega stika s psihiatrično službo. Pri navedenem datumu je vztrajal tudi na obravnavi 12. 11. 2019, sočasno dopustil možnost, da bi III. kategorijo invalidnosti bilo mogoče ugotoviti z dnem 29. 12. 2015, ko je bil opravljen drugi psihiatrični pregled in hkrati izjavil, da se tožnikovo zdravstveno stanje od začetka psihiatričnega zdravljenja ni bistveno spremenilo.

12. Tudi iz pisnega mnenja prof. dr. B.B., specialista medicine dela, prometa in športa z dne 15. 11. 2019 (list. št. 50 do 61) in z dne 25. 5. 2020 (list. št. 75 do 88) izhaja, da pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

Vendar izvedenec dr. B.B. drugače kot specialist psihiater ocenjuje, da III. kategorije invalidnosti ni mogoče določiti na dan prvega pregleda pri psihiatru 18. 11. 2015. Po njegovi oceni k III. kategoriji invalidnosti sicer bistveno prispevajo internistične in ortopedske zdravstvene težave, na podlagi prvega psihiatričnega izvida z dne 18. 11. 2015 pa invalidnosti ni mogoče ugotoviti, saj je bila potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje. Torej nadaljnja obravnava, ker je invalidnost mogoče ugotovljati, ko so izčrpane terapevtske možnosti. Tožnik zaradi psihičnih motenj hospitalno ali psihološko pred tem sploh ni bil obravnavan.

13. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo v skladu 8. členom ZPP. Analitično sintetično se je opredelilo do obeh izvedenskih mnenj medicinskih strokovnjakov v povezavi z razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu. Prepričljivo zaključuje, da ob izkazanih somatsko psiholoških spremembah zdravstvenega stanja pri tožniku ni popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo in s tem pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Enako velja za dokazno oceno o datumu nastanka III. kategorije invalidnosti. Že v predsodnem upravnem postopku je bil tožnik v III. kategorijo pravilno razvrščen od 23. 5. 2017 dalje, saj ni nobenega objektiviziranega listinskega medicinskega dokaza, da bi bil zaradi psihičnih motenj pred 18. 11. 2015 pri psihiatru sploh obravnavan.

14. Tožnikova pavšalna pritožbena izvajanja ne pogojujejo drugačnega dokaznega zaključka. Diagnostika in zdravljenje nista predmet sodnega niti upravnega postopka o uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Nenazadnje je imel tožnik v predsodnem upravnem postopku in v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost predložiti listinsko medicinsko dokumentacijo o zatrjevanem zdravljenju duševnih motenj pred 18. 11. 2015, pa tega ni storil. Le pavšalni, z ničemer dokazani pritožbeni očitki, da podatek o desetletnem zdravljenju duševnih motenj z medikamentozno terapijo ni anamnestičen, da duševne motnje niso pravilno ocenjene, da je sodišče razsojalo pristransko in nekateri drugi, ne morejo biti uspešni, saj ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane.

Odločitev pritožbenega sodišča

15. Glede na predhodno obrazloženo, ko ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, niti ni dokazano, da bi pri tožniku invalidnost III. kategorije nastala pred 23. 5. 2017, je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnjen. Pravilno je presojeno, da sta zavrnilni upravni odločbi zaradi neizpolnjene gostote pokojninske dobe iz 69. člena v zvezi z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2 do dneva nastanka III. kategorije invalidnosti, pravilni in zakoniti. Posledično je zakonito zavrnjena vtoževana razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter pravica do invalidske pokojnine.

16. Zaradi obrazloženega je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.