Jedro

Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. V svojem strokovnem mnenju se ni opredelila do vseh navedb obeh tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, ki ima zdravstvene težave. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Prav tako je iz listin upravnega spisa razvidno, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-175/2010/6 z dne 17. 8. 2011 se odpravi ter zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri deklici A.A., roj. ... 2004, cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxpro, ne opusti; hepatitisu B s cepivom Engerix 10, ne opusti (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je navedla, da v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnika, starša deklice A.A., sta v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) 9. 9. 2010 in 11. 10. 2010 podala predlog za opustitev cepljenja citiranega otroka. Predlog sta utemeljila z navedbami o razvoju deklice A.A., priložila sta njeno zdravstveno dokumentacijo ter tudi opisala njeno zdravstveno stanje. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 5. odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da lahko dajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši osebe, ki se cepi. Na podlagi 22.b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje in zaprosilo, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri deklici A.A. 2. Komisija za cepljenje je pri pregledu zdravstvene dokumentacije posvetila posebno pozornost razlogom za opustitev cepljenja, med katere se štejejo: alergije na sestavine cepiva; resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva; ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Navedena komisija je izdelala strokovno mnenje, ki ga je Ministrstvo za zdravje prejelo 26. 7. 2010. V mnenju je navedla, da ni izkazanih zdravstvenih kontraindikacij proti cepljenju ter menila, da ni zdravstvenih razlogov, da se se pri deklici A.A. cepljenje proti: proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxpro in hepatitisu B s cepivom Engerix 10, opusti. V predloženi zdravstveni dokumentaciji deklice A.A., komisija ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Upoštevajoč strokovno mnenje Komisije za cepljenje je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se pri deklici A.A., roj. ... 2004, obvezno cepljenje proti navedenim boleznim ne opusti. Strokovno mnenje Komisije za cepljenje je sestavni del izpodbijane odločbe.

3. Tožnika sta vložila tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Vloga za opustitev cepljenja je bila podana s strani obeh staršev otroka, ki pojasnjujeta zdravstveno stanje in potek zdravljenja pri svojem otroku deklici A.A., roj. ... 2004. Deklica ima astmo in je alergična na pršico, jajca in mleko. V navodilih proizvajalca cepiva Priorix je navedeno, da se ne uporablja v primeru alergij na jajca in snovi, ki vsebujejo jajca. Glede na težave z dihanjem, alergijami in krvavitvami, starša menita, da so podani vsi razlogi, da se pri deklici A.A., roj. ... 2004 cepljenje, navedeno v izreku izpodbijane odločbe, opusti. Navajata določbo 22.a člena ZNB. Ker bi se z izvršitvijo cepljenja pri deklici A.A. povzročila nepopravljiva škoda predlagata, da naj sodišče pred odločitvijo izda poseben sklep. Sodišču tudi predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je sodišču 16. 3. 2012 predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja pri deklici A.A., roj. ... 2004. Obvezno cepljenje je zakonsko urejeno z določbami 22. člena do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (4. in 5. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (6. odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (1. odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku poda Komisija za cepljenje strokovno mnenje ter ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (3. odstavek 22.c člena ZNB). V 4. odstavku 22.c člena ZNB je določena vsebina strokovnega mnenja. Na podlagi strokovnega mnenja Komisije za cepljenje minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22. č člena ZNB).

7. Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti ali je to sestavljeno v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 22.č člena ZNB ter 3. in 5. točko 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Mnenje Komisije za cepljenje ima namreč naravo izvedeniškega mnenja in mora vsebinsko zajemati vse, kar določa 2. odstavek 193. člena ZUP. Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija za cepljenje v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh navedb obeh tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice A.A., ki ima zdravstvene težave, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

8. Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje pa je tudi potrebno starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke - 9. člen ZUP. Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika. Kolikor starši pred izdajo odločbe niso seznanjeni z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, nimajo možnosti, da bi navedli nasprotne argumente in ne morejo učinkovito varovati svojih pravic na način, kot to določa 146. člen ZUP. Takšno ravnanje glede strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, ki sicer predstavlja izvedeniško mnenje, pa tudi nalaga določba 194. člena ZUP. Iz listin upravnega spisa izhaja, da sta bila tožnika s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje seznanjena šele s prejemom izpodbijane določbe. Tako je bila po presoji sodišča zaradi navedenega podana bistvena kršitev določb postopka, ki vplivata na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Izpodbijana odločba pa tudi ne navaja strokovnih ali drugih razlogov, odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih je navedla tožnika kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

9. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo Ministrstvu za zdravje v ponoven postopek.

10. Tožnika sta v tožbi sodišču vsebinsko tudi predlagala, da naj izda začasno odredbo, s katero naj zadrži izvajanje izpodbijane odločbe. Predlog za izdajo začasne odredbe je moralo sodišče zavreči, saj vsebinskih pogojev za njeno presojo ne izpolnjuje več. Predlog za izdajo začasne odredbe tako iz drugega kot iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 je mogoče presojati le do trenutka izdaje pravnomočne odločbe o glavni stvari. O predmetni tožbi pa je bilo odločeno na seji 20. 3. 2012 in tega dne je sodba postala tudi pravnomočna. Ker predlog za izdajo začasne odredbe procesnih predpostavk ne izpolnjuje več, ga je bilo potrebno zavreči

11. Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

12. Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.