Jedro

Terjatev dediča do zapustnika se upošteva kot zmanjšanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v višini terjatve, ki jo je imel dedič do zapustnika.

Čas smrti je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, pri čemer se kasnejše spremembe ne upoštevajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 5.616,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnjen je bil tudi predlog tožnika za povrnitev pravdnih stroškov (točka I), tožniku je bilo naloženo, da povrne pravdne stroške toženke v višini 587,71 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II).

2. Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in navaja, da je bila v izvršilnem postopku ocenjena vrednost nepremičnine, ki jo je podedovala toženka 13.803,65 EUR, prvo sodišče pa je upoštevalo, da toženka kot dedinja odgovarja za zapustnikove dolgove v višini 6.901,83 EUR. Prvo sodišče bi moralo upoštevati vrednost podedovane nepremičnine v času smrti zapustnika, ki je bila 13.803,65 EUR. Od tega zneska bi prvo sodišče lahko odštelo neplačano preživnino, ki po grobi oceni znaša 6.420,00 EUR, hkrati pa bi moralo upoštevati, da so obresti od neplačane preživnine že zastarale. Tožnik je zahteval natančni izračun terjatev toženke iz naslova preživnine, ki jih je imela do zapustnika in kakšen je bil dolg zapustnika do A. S., kar bi moralo narediti sodišče prve stopnje, ali pa slediti dokaznemu predlogu tožnika, da se postavi izvedenec finančne stroke. Prvo sodišče ni naredilo poizvedb, ali je toženka prejemala preživnino iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS. Če je preživnino iz sklada prejemala je njena terjatev nižja. Tožnik je šele po koncu zadnje obravnave pred sodiščem prve stopnje izvedel, da je toženka podedovala tudi 1/18 parc. št. 2567/1 k.o. X, kar povečuje vrednost podedovanega premoženja s strani toženke.

3. Toženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediče vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Dediči osebno odgovarjajo za dolgove zapustnika, zato zahtevka na izplačilo dolga upnik ne more uveljaviti zoper zapuščino, kar pomeni, da tudi dedič, ki je imel terjatev zoper zapustnika nima terjatve zoper zapuščino. Zapuščina postane del premoženja dediča, takšno usodo pa deli tudi terjatev, ki jo je imel dedič do zapustnika. Terjatev dediča do zapustnika se upošteva kot zmanjšanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v višini terjatve, ki jo je imel dedič do zapustnika.

6. Vrednost zapuščine se ugotovi, ali s popisom in cenitvijo v zapuščinskem postopku, ali pa v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Obseg odgovornosti dedičev se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki jo je imelo premoženje v času zapustnikove smrti. Premoženjske pravice iz dedovanja preidejo na dediča ipse iure, saj se s smrtjo uvede dedovanje po umrlem, kar pomeni, da takrat preide zapuščina na dediče. Čas smrti je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, pri čemer se kasnejše spremembe ne upoštevajo.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo ugotovilo, kakšna je bila vrednost podedovanega premoženja oziroma vrednost 1/6 nepremičnin, vl. št. 159 k.o. X na dan zapustnikove smrti. Vrednost, po kateri je bila nepremičnina prodana na javni dražbi, bi bil lahko ustrezen dokaz ocene vrednosti podedovanega premoženja, če takšni vrednosti nepremičnine ne bi nasprotoval tožnik, ki opozarja, da je bila ocenjena vrednost nepremičnine 13.803,30 EUR in ne 6.904,65 EUR, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo moč ugotoviti dejansko vrednost nepremičnine na dan uvedbe dedovanja. Gre za vrednost, po kateri bi bilo moč nepremičnino prodati na dan zapustnikove smrti.

8. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni opredeljeno navedlo, katere dolgove je toženka dejansko že izplačala, kar pomeni, da mora toženka konkretno dokazati, katere terjatve je plačala in v kakšnem obsegu se je na ta račun zmanjšal obseg njenega premoženja. Konkretno mora biti izkazano, da je toženka poravnala terjatve,. Zgolj sklicevanje na izvršilne postopke, v katerih še ni prišlo do poplačila terjatev, ki so jih imeli upniki za časa življenja zapustnika, še ne pomeni, da se je obveznost toženke iz navedenega naslova zmanjšala. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni naredilo natančnega izračuna preživninskih terjatev tožnice in tudi ne kateri del dolga zapustnika do drugih upnikov je bil že plačan. Sodišče prve stopnje bo zato moralo pozvati toženko, da konkretneje opredeli višino terjatve, ki jo je imela do zapustnika v času njegovega življenja iz naslova neplačane preživnine, šele nato bo moč ugotoviti višino obresti in ali za posamezna obdobja obresti niso zastarale. Treba bo tudi narediti poizvedbe, ali je tožnica prejela preživnino iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS in ali je sklad uveljavljal kakršnekoli zahtevke zoper toženko. Glede na trditve v dopolnitvi pritožbe naj prvo sodišče tudi ugotovi, ali je toženka podedovala tudi 1/18 nepremičnine parc. št. 2567/1 k.o. X. 9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz obrazložitve sklepa.

10. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).