Jedro

Trditvena in dokazna podlaga, ki jo je ponudil nasprotni udeleženec, je bila zadostna za presojo, da je treba nepravdni postopek za delitev stvari prekiniti in nasprotnega udeleženca z njegovimi (manj verjetnimi) zahtevki napotiti na pravdo. Če med solastniki ni sporazuma o delitvi solastnine (drugi odstavek 155. člena ZNP-1), odloča o delitvi nepravdno sodišče. Vendar v postopku za delitev stvari odloča le o delitvi, ne pa tudi o sporu glede predmeta delitve ali velikosti deležev (tretji odstavek 155. člena ZNP-1). Za tak primer pa gre v obravnavani zadevi. Med udeležencema je sporno tako kaj je predmet delitve, kakor tudi višina deležev na stvari, ki je zemljiškoknjižno v solastnini.

Če med udeleženci nastane spor o predmetu delitve (konkretno: celotna nepremičnina ali le njen del) oziroma o velikosti njihovih deležev (konkretno: do 7/12 za nasprotnega udeležena namesto vknjiženega deleža do ¼), mora sodišče obvezno prekiniti postopek za delitev stvari v solastnini in na pravdo napotiti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (tretji odstavek 155. člena ZNP-1 v zvezi z 9. členom ZNP-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek za delitev stvari v solastnini in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo zaradi ugotovitve njegove izključne lastninske pravice na posameznem delu (na mansardnem stanovanju) stavbe na parceli 608/12 k.o. ... in zaradi ugotovitve njegove solastninske pravice do 7/12 na navedeni nepremičnini.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge po 338. členu ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-1.2 Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Odločitev sodišča prve stopnje je prenagljena, nedopustna in nepotrebna. Trditvena podlaga nasprotnega udeleženca o izključni lastninski pravici na delu stavbe, ki je še v solastnini, in o vlaganjih v nepremičnino, ki je predmet delitve v tem postopku, so bile pavšalne, dokazno nepodprte in se jih ne da preizkusiti. Tudi če bi bile zadostne in resnične, so nesklepčne in ne podpirajo teze o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji v obstoječo zgradbo. Etažna lastnina ni mogla nastati z vlaganji enega od solastnikov.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. Vztraja, da zemljiškoknjižno stanje o višini solastninskih deležev ni skladno z dejanskim. Trditvena in dokazna podlaga o njegovi izključni lastninski pravici na mansardnem stanovanju in o večjem solastniškem deležu od vknjiženega na obravnavani nepremičnini je bila zadostna za napotitev na pravdo. O utemeljenosti njegovih zahtevkov se bo odločalo v pravdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je vložila predlog za delitev stvari – nepremičnine – v solastnini, pri kateri sta v zemljiški knjigi kot solastnika vpisana udeleženca, in sicer predlagateljica do ¾ in nasprotni udeleženec z deležem do ¼. Nasprotni udeleženec zaradi zatrjevanih svojih vlaganj uveljavlja izključno lastninsko pravico na delu navedene nepremičnine in večji delež na preostalem delu nepremičnine. Ob sklicevanju na določbe ZTLR zatrjuje in s ponujenimi dokazi3 dokazuje, da je v letu 1995 v dogovoru z očetom zgradil novo stvar – novo stanovanje v mansardni etaži obravnavane nepremičnine, zato slednje ne more biti predmet delitve, njegov solastninski delež na preostali nepremičnini pa je višji od vknjiženega (7/12).

6. Glede na zatrjevano pravno podlago je sodišče prve stopnje v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa pravilno ocenilo sporna dejanska in pravna vprašanja o predmetu delitve in velikosti deležev. Trditvena in dokazna podlaga, ki jo je ponudil nasprotni udeleženec, je bila zadostna za presojo, da je treba nepravdni postopek za delitev stvari prekiniti in nasprotnega udeleženca z njegovimi (manj verjetnimi) zahtevki napotiti na pravdo. Če med solastniki ni sporazuma o delitvi solastnine (drugi odstavek 155. člena ZNP-1), odloča o delitvi nepravdno sodišče. Vendar v postopku za delitev stvari odloča le o delitvi, ne pa tudi o sporu glede predmeta delitve ali velikosti deleže (tretji odstavek 155. člena ZNP-1). Za tak primer pa gre v obravnavani zadevi. Med udeležencema je sporno tako kaj je predmet delitve, kakor tudi višina deležev na stvari, ki je zemljiškoknjižno v solastnini.

7. Če med udeleženci nastane spor o predmetu delitve (konkretno: celotna nepremičnina ali le njen del) oziroma o velikosti njihovih deležev (konkretno: do 7/12 za nasprotnega udeležena namesto vknjiženega deleža do ¼), mora sodišče obvezno prekiniti postopek za delitev stvari v solastnini in na pravdo napotiti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (tretji odstavek 155. člena ZNP-1 v zvezi z 9. členom ZNP-1). Pritožnica ne izpodbija odločitve, da je na pravdo v obravnavani zadevi napoten nasprotni udeleženec. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. O utemeljenosti njegovih zahtevkov glede spornega predmeta delitve in velikosti deležev pa bo odločalo pravdno sodišče v pravdi. V njej bodo vsebinsko obravnavani tudi ugovori predlagateljice, ki jih podaja v pritožbi. Z njimi pa ne more omajati izpodbijanega sklepa.

8. Ker je izpodbijani sklep pravilen in ni obremenjen s tistimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ga je potrdilo in zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. Ker ne gre za skupne stroške, ki bi jih solastniki krili v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari (161. člen ZNP-1), nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka. Odločanje o pritožbenih stroških predlagateljice je odpadlo, ker jih ni priglasila.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 3 Primerjaj pripravljalne vloge na red. št. 26 in 30.