Jedro

Iz izpodbijane odločbe in drugostopne odločbe organa ne izhaja, kako je toženka uporabila pravni podlagi in standard SIST ISO 9836, saj se oba organa sklicujeta na evidence GURS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša neto tlorisna površina 1815,47 m2, pri čemer pa je naveden podatek v nasprotju s podatkom iz evidence GURS.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občine Vransko - Občinske uprave št. 4260-9/2015-03-3 z dne 24. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka zavezancu - tožniku odmeril komunalni prispevek v višini 15,643,15 EUR za priklop na javno kanalizacijo obstoječega objekta – bencinskega servisa A., parc. št. 210/5 k.o. …, kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme; v 2. točki izreka odločil, da mora zavezanec plačati komunalni prispevek na podračun Enotnega zakladniškega računa občine pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma najkasneje v roku 30 dni od vročitve te odločbe. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1) ter podlage, določene v Pravilniku o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme in določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in na podlagah za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo za območje Občine Vransko (v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da je komunalni prispevek za priključitev objekta Bencinski servis A. glede na dejansko stanje, podatke iz registra nepremičnin GURS - REN in veljavne predpise obračunan: ob upoštevanju površine parcele, ki znaša 3104 m2, neto tlorisne površine objekta, ki znaša 1815,47 m2 in faktorja dejavnosti, ki za tovrstne stavbe znaša 1,3 m2, znaša strošek parcele 4.641,99 EUR, strošek neto tlorisne površine pa 11.031,16 EUR, skupaj torej 15.643,15 EUR.

2. Drugostopni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. Sklicuje se na tretji odstavek 5. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka, po katerem je neto tlorisna površina objekta seštevek vseh tlorisnih površin objekta. Prvi odstavek 9. člena Odloka določa, da se neto tlorisna površina izračuna po standardu SIST ISO 9836, ki določa, da delitev neto tlorisne površine sestavljajo uporabne, tehnične in komunikacijske površine. Glede na dejansko stanje po evidencah GURS znaša neto tlorisna površina objekta, ki predstavlja seštevek uporabnih, tehničnih in komunikacijskih površin, 1815,47 m2. 3. Tožnik v tožbi navaja, da organa nista pojasnila, na kakšen način je bila neto tlorisna površina objekta izračunana, temveč se zgolj sklicujeta na uporabo standarda SIST ISO 9836, ki naj bi podrobneje določal neto tlorisno površino. V zvezi z izpodbijano odločbo tožnik primarno ugovarja pravilni uporabi materialnega prava. Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta, ki jih SIST ISO 9836 določa kot površino med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Znotraj neto tlorisne površine, ki je določena z navpično projekcijo zunanjega roba, ki omejuje prostor, pa se naknadno neto tlorisna površina deli na uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino. Toženka je nepravilno interpretirala predpis za določanje neto tlorisne površine objekta, po katerem se v neto tlorisno površino, ki predstavlja pravokotno projekcijo stika objekta z zemljiščem, upoštevajo tudi uporabne, tehnične in komunikacijske površine, ne pa da se te računajo ločeno od površine med navpičnimi elementi objekta, ki omejujejo prostor, se pravi ločeno od neto tlorisne površine. Toženka je zato napačno uporabila tretji odstavek 5. člena Pravilnika in določbo 1. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa definicijo objekta. Toženka je v objekt (neto tlorisno površino) prištevala tudi uporabne, tehnične in komunikacijske površine, ki bi jih morala upoštevati kot del neto tlorisne površine. Tožnikovo navedbo potrjuje tudi evidenca GURS, iz katere jasno izhaja neto tlorisna površina stavbe na parceli 210/5, in sicer se na navedeni parceli nahajata dve samostoječi stavbi površine 18,8 m2 in 330,2 m2, ki v naravi predstavljata objekt za plin in bencinski servis z nadstrešnico. Občina tudi ni upoštevala Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). Sicer navaja, da je pri izračunu komunalnega prispevka upoštevala podatke po evidenci GURS, vendar glede na vse navedeno teh podatkov ni uporabila pravilno. Napačno je ugotovila dejansko stanje. Čeprav iz uradne evidence GURS izhaja tlorisna površina stavb, toženka navaja drugače, tako da odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, po kateri metodi oziroma na kakšen način je občina izračunala neto tlorisno površino v izmeri, kot navaja. V prvostopni odločbi je tudi navedeno, da znaša komunalni prispevek za parcelo 4.610,99 EUR. Kolikor seštevek ni pravilen, je toženka tožniku zaračunala preveč. Tožnik je izračunal pravilen znesek komunalnega prispevka za parcelo, ki je v višini 4.610,99 EUR. Tudi zaradi navedene napake odločbe ni mogoče preizkusiti. Predlaga, da sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči, da je tožnik dolžan plačati komunalni prispevek v višini 6.731,58 EUR, toženka pa mu je dolžna vrniti znesek preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 8.911,57 EUR ter stroške postopka. Podrejeno pa, da sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki je odločbo izdal v ponoven postopek.

4. Toženka odgovora na tožbo ni poslala, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v upravnem sporu je tožniku odmerjen komunalni prispevek za priklop na javno kanalizacijo obstoječega objekta - Bencinski servis A., parc. št. 210/5 k.o. …. Sporna je višina odmerjenega komunalnega prispevka in posledično pravilna uporaba pravnih dejanskih podlag, ki jih je toženka uporabila pri izračunu.

7. Toženka se je, sklicujoč na enajsti odstavek 79. člena ZPNačrt-1, pri izračunu oprla na Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme in Odlok. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve pa ni uporabila citiranega pravilnika, ampak Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka. Ta v tretjem odstavku 5. člena opredeljuje neto tlorisno površino, katere velikost, ki je eden od elementov za izračun komunalnega prispevka, je med strankama sporna. Po tej določbi je neto tlorisna površina objekta seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Enako na standard SIST ISO 9836 napotuje tudi Odlok toženke v 9. členu.

8. Tožnik ima prav, da iz izpodbijane odločbe in drugostopne odločbe organa ne izhaja, kako je toženka uporabila citirani pravni podlagi in standard SIST ISO 9836, saj se oba organa sklicujeta na evidence GURS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša neto tlorisna površina 1815,47 m2, pri čemer pa je naveden podatek v nasprotju s podatkom iz evidence GURS.

9. Kot izhaja iz upravnega spisa, je tožnik vlogi za odmero komunalnega prispevka priložil prilogo, imenovano Gradbeni načrt - za rekonstrukcijo bencinskega servisa, torej del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V prvem odstavku 9. člena Odloka je določeno, da se neto tlorisna površina objekta izračuna po standardu SIST ISO 9836. V drugem odstavku pa, če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oziroma zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o neto tlorisni površini objekta povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, ali je toženka pri izračunu neto tlorisne površine pravilno uporabila citirani določbi Odloka in na tej podlagi izračunala neto tlorisno površino objekta, torej, kot narekuje Odlok, na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj se sklicuje na evidence GURS. Tožnik zato utemeljeno ugovarja pravilni uporabi materialnega prava in pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju. Prav ima tudi, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj so ugotovitve organa v zvezi z neto tlorisno površino v nasprotju z dokazili, na katere se sklicuje.

10. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka v skladu s stališčem sodišča za pravilno ugotovitev dejanskega stanja uporabi dejstva in dokaze, na katere jo za izračun neto tlorisne površine napotuje Pravilnik in Odlok in nato obrazloži, kako je uporabila standarde SIST ISO 9836 pri izračunu obsega neto tlorisne površine oziroma odmeri višine komunalnega prispevka. Tožnik je predlagal, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar narava stvari tega ne omogoča, saj je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno.

11. Glede na navedeno je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno in nepravilno uporabljeno materialno pravo. Odločba toženke je nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo organu v nov postopek.

12. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1) v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku.