Jedro

Pravica do pritožbe v delovnem sporu ni odvisna od plačila takse za pritožbo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožečim strankam iz naslova plač, regresa za letni dopust in obresti zneske navedene v 1. točki izreka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1998 dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na tožnico S. I., je zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečim strankam povrniti stroške postopka v višini 624.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila v osmih dneh pod izvršbo (3. točka izreka sodbe).

Proti tej sodbi sta se pritožili tožnica S. I. in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo 2. točko izreka prvostopenjske sodbe in ji naložilo kritje stroškov pritožbenega postopka. Tožena stranka za pritožbo ni plačala sodne takse, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi 26. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in RS, št. 14/91-93/2001 - ZST) pozvalo, da v 15 dneh od opomina plača neplačano sodno takso za pritožbo. Pri tem je stranko opozorilo na posledice, da se bo pritožba štela za umaknjeno, če v 15 dnevnem roku ne bo plačala sodne takse in predložila potrdila o plačilu sodne takse, kot to določa 8. člen ZST. Ker tožena stranka v zakonskem 15 dnevnem roku ni plačala sodne takse po opominu, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je pritožba umaknjena. Pri tem se je sklicevalo na določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah.

Tožena stranka vlaga revizijo proti sklepu, s katerim je sodišče štelo, da je njena pritožba umaknjena. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nadaljevanje postopanja. V obrazložitvi revizije navaja, da izpodbijani sklep nima podlage v zakonu o pravdnem postopku, ki samo za pritožbo v gospodarskih sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga v 3. odstavku 497. člena določa, da se pritožba šteje za umaknjeno, če taksa ni plača niti po opominu. Takšna sankcija pa ni določena v rednem civilnem pravnem postopku in zato tudi ne v delovnem sporu, kot je obravnavani. V 25. poglavju ZPP pri določbah o pritožbi (členi 333 do 366 ZPP), takšne določbe ni.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Novela Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 93/2001) je s 5. členom spremenila 1. odstavek 8. člena osnovnega besedila ZST, tako da se glasi: "Če taksa za vlogo, s katero se predlaga izdaja odločbe ali oprava dejanja ali za pravno sredstvo, niti po opominu ni v celoti plačana ali če vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče šteje vlogo za umaknjeno, če zakon ne določa drugače." Pravila pravdnega postopka določa ZPP, ki se na podlagi 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 - ZDSS) uporablja tudi v delovnim sporih. Zakon o pravdnem postopku v nekaterih primerih šteje plačilo sodne takse za procesno predpostavko za dovoljenost vloge, npr. v 4. odstavku 180. člena za tožbo in v 497. členu v postopku v gospodarskih sporih za napoved pritožbe. Plačila sodne takse pa ZPP ne določa kot predpostavko za dovoljenost pritožbe zoper sodbo po določbah 333. do 366. člena. Ker ZPP v posameznih primerih veže dovoljenost vloge ali napovedi na plačilo sodne takse, to pomeni, da v drugih primerih, kjer tega ne določa, pravica do pravnega sredstva ni odvisna od plačila sodne takse.

Zakon o sodnih taksah po svoji pretežni vsebini ni postopkovni predpis, ker sam ne ureja pravil postopka, je pa v tesni zvezi s predpisi, ki urejajo sodne postopke, ker določa, v katerih sodnih postopkih, za katera procesna dejanja in v kakšnih zneskih se plačuje sodne takse, način plačevanja in prisilne izterjave in druga vprašanja v zvezi s tem. Kot določbo, ki se nanaša na pravila sodnih postopkov, je mogoče šteti tudi novelirani 1. odstavek 8. člena ZST, ki določa kot sankcijo za neplačilo sodne takse, da sodišče šteje netaksirano vlogo za umaknjeno. Vendar ima ta določba izrecno omejitev - če zakon ne določa drugače. Kateri zakon in na kakšen način lahko to ureja drugače, pa je prepuščeno razlagi predpisov. ZPP je matični zakon za vprašanje pravdnega postopka, ki jih ta zakon ureja celovito. Med drugim kot pomembno vprašanje podrobno urejuje pravico do pritožbe in sploh pritožbeni postopek v celoti. S tem konkretizira ustavno pravico do pritožbe oziroma do pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih in lokalnih organov ter nosilcev javnih pooblastil (25. člen Ustave RS). Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je treba vse omejitve te pravice obravnavati ozko. Po tem se je treba ravnati pri razlagi zakonskih predpisov. Z razlago zakonov ni mogoče utemeljiti omejitev pravice do pritožbe, ki jih zakon ne določa izrecno in v skladu z navedenim ustavnim načelom. To pomeni, da ZPP, ki sicer v posamičnih primerih šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, to vprašanje rešuje drugače, kot ga ureja 1. odstavek 8. člena ZST. Iz tega sledi, da pravica do pritožbe v pravdnem postopku ni odvisna od plačila takse. Za izterjavo neplačane takse določa ZST poseben postopek (26. do 31. člen), s katerim je mogoče zagotoviti izvajanje tega zakona. S sankcijami, ki jih ZPP ne določa, in s katerimi je strankam kratena ustavna pravica do pritožbe, ni mogoče zagotavljati fiskalnih interesov. Zato je izpodbijani sklep napačen. Temelji na napačni razlagi 1. odstavka 8. člena ZST, zaradi česar je bila tožena stranka prikrajšana za možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pri sodišču druge stopnje.

Podana je bistvena kršitev pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sklep revizijskega sodišča temelji na 379. členu ZPP.