Jedro

Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1 in podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR ogroženo njeno delovanje oziroma da teh sredstev nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin (pritožničin) predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 11002-1/2010-10 z dne 16. 1. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010 (priložene k izjavi pritožnice o premoženjskem stanju) izhaja, da ima tožeča stranka osnovna sredstva, in sicer zgradbe v vrednosti 7.143,00 EUR ter proizvajalne naprave in stroje v vrednosti 47.197,00 EUR, dolgoročne poslovne terjatve v višini 223,00 EUR, kratkoročne finančne naložbe v višini 97.472,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve v višini 217.332,00 EUR in denarna sredstva v višini 1.671,00 EUR. Njen osnovni kapital znaša 8.763,00 EUR, rezerve iz dobička 876,00 EUR, preneseni čisti dobiček poslovnega leta 177.008,00 EUR in čisti dobiček poslovnega leta 29.300,00 EUR. Po podatkih iz izkaza poslovnega izida je v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 njen donos od poslovanja znašal 600.104,00 EUR, poslovni odhodki 561.401,00 EUR, od tega stroški blaga, materiala in storitev 250.074,00 EUR, stroški dela 276.407,00 EUR in odpisi vrednosti 34.920,00 EUR. V letu 2010 je tako pritožnica poslovala z dobičkom v višini 36.331,00 EUR oziroma 29.300,00 EUR čistega dobička, kar je tudi navedla v izjavi o premoženjskem stanju. Nadalje sodišče prve stopnje navaja, da iz bilance stanja izhaja, da njene kratkoročne finančne naložbe presegajo njene kratkoročne obveznosti v višini 36.811,00 EUR, izkazana pa so tudi denarna sredstva v višini 1.671,00 EUR. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) presodilo, da ni izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodnih taks, saj navedeni podatki ne dajejo podlage za zaključek, da pritožnica nima dovolj sredstev za plačilo sodne takse in da jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

3. Pritožnica v pritožbi (smiselno) uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in (izrecno) razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da predloženi podatki o premoženjskem stanju ne dajejo podlage za zaključek, da bo plačilo sodne takse ogrozilo njeno preživljanje. Navaja, da ima kot gradbena firma vsakodnevne hude finančne težave zlasti zato, ker investitorji izvršenih in opravljenih del nočejo plačati. Ker potrebuje sredstva za svoje delovanje (plače in prispevki za zaposlene), ni zmožna plačati sodne takse za tožbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo ali pa da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pravilno uporabilo določbi tretjega in četrtega odstavka 11. člena ZST-1, ki določata, da sodišče pravno osebo oprosti plačila sodne takse, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti, pri odločanju o tem pa mora skrbno preučiti vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

6. Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1 in podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR ogroženo njeno delovanje oziroma, da teh sredstev nima.

7. Ker pritožnica tudi ni pojasnila niti izkazala, za kakšne stroške in v kakšni višini potrebuje denarna sredstva za svoje delovanje, na drugačno odločitev ne morejo vplivati njene pritožbene navedbe, da se podatki predložene bilance stanja nanašajo na obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 1. 2010, ko je bilo stanje v gospodarstvu boljše kot v tekočem letu.

8. Ker pritožbeni razlogi in tudi razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

9. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, mora sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).